Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Mara Hus, Julij Titl, Hinko Kapun

V 16. stoletju so na Slovenskem delovali predvsem tuji zdravniki. Bilo jih je malo, pa še ti so se pritoževali zaradi nizkih cen svojih storitev, zato je ljubljanski mestni svet na podlagi dunajskega cenika na današnji dan leta 1570 sprejel zdravniške tarife, ki so natančno določale cene posameznih storitev. Zapisano je bilo na primer, da plemič, ki živi v Ljubljani, za vsak dan zdravljenja plača 20 krajcarjev (za primerjavo: za liter vina jih je bilo treba odšteti štiri),  premožnejši  meščan  za obisk  na  domu 16 krajcarjev, revnejši pa 12.

Celo bolezni so imele različne cene: nenalezljive in splošne so bile cenejše kot nalezljive ali “neznane”. Posebni predpisi so veljali tudi za sodnomedicinske storitve. Kirug je lahko obduciral truplo samo na ukaz oblasti, po nalogu deželnega fizika (nekakšnega “sanitarnega inšpektorja” v tistih časih) ali na prošnjo sorodstva umrlega.

V ceniku zdravstvenih storitev je bilo še eno zanimivo določilo: “Premožnim bolnikom, ki bi hoteli plačati višjo ceno, kot je določeno s tem predpisom, se dovoljuje, da to store”, nikjer pa ni bilo omenjeno, kaj naj naredijo tisti bolniki, ki ne zmorejo poravnati osnovne cene zdravljenja.

—–

Na današnji dan leta 1900 se je v Sežani rodila pisateljica  MARA  HUS. Kot primorska begunka je bila bolničarka in zaščitna sestra v Makedoniji. Bila je udeleženka narodno osvobodilnega boja; leta 1944 so jo po zavzetju Banjaluke, tam je namreč delovala, ustrelili Nemci. Mara Hus je pisala povesti in črtice in jih objavljala v revijah Mladika, Svet, Naš rod in Vrtec. Izdala je tudi avtobiografski knjigi “Njene službe” in “Živa plamenica”, v katerih je med drugim opisovala življenje Slovencev na jugoslovanskem jugu, posmrtno pa je izšla še njena zbirka kratke proze z naslovom “Po odgonu in druge zgodbe”.

—–

Na današnji dan leta 1914 se je na Vrholah pri Slovenski Bistrici rodil geograf in zgodovinar  JULIJ  TITL.  Po končanem učiteljišču v Mariboru je sprva poučeval, bil nato aktivist Osvobodilne fronte in politični komisar v Šercerjevi brigade,  po koncu vojne pa je diplomiral iz zgodovine in geografije ter leta 1964 doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti. Bil je predavatelj na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, nato pa ravnatelj Pokrajinskega arhiva v Kopru.

ospredju njegovega znanstvenoraziskovalnega dela je bilo preučevanje geografskih značilnosti agrarne pokrajine in družbenih problemov podeželja, zlasti na Koprskem; v več knjigah pa je preučeval tudi ledinska imena. Zaradi izvirnih prispevkov o mediteranski oziroma primorski kulturni pokrajini je  Julij Titl leta 1990 postal član Mediteranske akademije znanosti in umetnosti v Neaplju, dve leti pozneje pa njen častni konzul v Sloveniji.

—–

Na današnji dan leta 1922 se je v Ratanski vasi rodil prometni strokovnjak HINKO KAPUN. Po 2. svetovni vojni je začel delati na prometnem oddelku službe za notranje zadeve v Celju in Ljubljani, nazadnje pa je bil načelnik oddelka za prometno varnost pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Uvedel je vrsto novosti in računalniško obdelavo na področju prometne varnosti ter bil eden izmed oblikovalcev republiške in zvezne prometne zakonodaje. V sodelovanju s fakulteto za arhitekturo, geodezijo in gradbeništvo je Hinko Kapun raziskoval in uvedel prve hitrostne omejitve na slovenskih cestah.