Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Meščanska pravila za Ljubljano, Branko Ivanuš, Janez Švajncer
Na današnji dan leta 1862 je mestni svet ljubljanski potrdil “Meščanska pravila za Ljubljano”, ki jih je sestavil takratni župan Mihael Ambrož. Vsebujejo “Poduk, kako se v Ljubljani pridobiva meščanska pravica in kako oskrbuje meščansko premoženje”. Določila so podelitev meščanstva dovoljevala le …“tistim avstrijskim deželanom, ki so s svojo rodovino v dobrem slovesu, ki skažejo tóliko posestvo, da morejo ž njim svojo rodovino pošteno preživljati, in zoper ktere ne govori noben izjemávnih ali izklopívnih vzrokov. Vsak, ki meščanske pravice pridobi, mora v mestno občinsko denarnico plačati sprejemníno, ki mu jo odmeri občinski zbor; iz posebnih vzrokov se pa smejo meščani sprejemnine tudi oprostiti.”
Za pridobitev meščanstva je bilo treba zaprositi pisno, po odobritvi in prisegi ter plačilu taks pa je bil novopečeni meščan vpisan še v poseben zapisnik, ki so ga skrbno hranili. Da bi se mestna blagajna čim bolj napolnila, je oblast ukazala, da mora meščanstvo pridobiti vsak, ki ima v lasti kako meščansko hišo in se ukvarja z obrtjo.
Meščani pa so svoje pravice lahko tudi izgubili. Razlogov je bilo več: če je “prenehal biti avstrijánski državljan in kadar je v kazen obsojen, vsled ktere po kazenski postavi zgubi politične pravice; dokler pa takih postav nimamo, pa tudi, če je bil obsojen zavoljo hudodelstva ali pregreškov, ki iz dobičkarije izvirajo ali pa javno pohujšanje dajejo.”
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Veliki Dolini pri Brežicah rodil letalec BRANKO IVÁNUŠ. Pred začetkom druge svetovne vojne je v Ljubljani študiral gradbeništvo, nato pa je odšel v partizane in delal v Centralni tehniki. Nekaj pozneje so ga Italijani internirali in obsodili na 12 let let ječe. Leta 1944 je bil izpuščen in se je vključil med organizatorje odseka za notranje zadeve pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu.
Od leta 1936 je bil aktiven letalec. Bil je tudi vzgojitelj, tehnični svetovalec, funkcionar, predsednik Letalske zveze Slovenije in podpredsednik mednarodne letalske zveze. Leta 1955 je zmagal na športno-turističnem aerorallyju v Franciji. Med kongresom mednarodne letalske zveze v Parizu istega leta se je Branko Ivanuš pri preizkušanju francoskega letala smrtno ponesrečil.
—–
Pisatelj, novinar in urednik JANEZ ŠVAJNCER se je rodil na današnji dan leta 1920 na Plintovcu v Zgornji Kungoti pri Mariboru. Kot gimnazijca so ga nacisti junija leta 1941 za štiri leta internirali v Šlezijo in Ukrajino. Leta 1962 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Kot urednik in dopisnik je bil zaposlen pri časniku Večer, pozneje pa na Radiu Ljubljana in Radiu Maribor, pri katerem je bil deset let tudi odgovorni urednik. Bil je tudi glavni urednik revije Dialogi.
V pripovednih delih, sprva oprtih na socialni realizem, je opisoval kmečki svet, pozneje pa tudi mestno družbeno okolje. Ta realistična, družbenokritična in angažirana proza je imela podlago v neposredni, predvsem mariborski povojni vsakdanjosti. Za opaznejši del njegovega opusa veljajo trilogija o Mariboru z naslovi “Prelom”, “Somrak” in “Svitev”, avtobiografska romana o medvojnem prisilnem delu v Nemčiji (“Jutro na zemljl” in “Groza v rumenem”) ter večkrat ponatisnjen in preveden mladinski roman “Junak na kolcih”.
Sicer pa je Švajncerjev literarni opus izjemno bogat: več kot petdeset romanov ter povesti, dramskih besedil in radijskih iger ga uvršča med naše najplodovitejše sodobne pisce. Za svoje literarno delo je Janez Švajncer prejel tudi državna odlikovanja Red dela z zlatim vencem, Red zaslug za narod s srebrnimi žarki, Red dela z rdečo zastavo in Red zaslug s srebrno zvezdo.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Meščanska pravila za Ljubljano, Branko Ivanuš, Janez Švajncer
Na današnji dan leta 1862 je mestni svet ljubljanski potrdil “Meščanska pravila za Ljubljano”, ki jih je sestavil takratni župan Mihael Ambrož. Vsebujejo “Poduk, kako se v Ljubljani pridobiva meščanska pravica in kako oskrbuje meščansko premoženje”. Določila so podelitev meščanstva dovoljevala le …“tistim avstrijskim deželanom, ki so s svojo rodovino v dobrem slovesu, ki skažejo tóliko posestvo, da morejo ž njim svojo rodovino pošteno preživljati, in zoper ktere ne govori noben izjemávnih ali izklopívnih vzrokov. Vsak, ki meščanske pravice pridobi, mora v mestno občinsko denarnico plačati sprejemníno, ki mu jo odmeri občinski zbor; iz posebnih vzrokov se pa smejo meščani sprejemnine tudi oprostiti.”
Za pridobitev meščanstva je bilo treba zaprositi pisno, po odobritvi in prisegi ter plačilu taks pa je bil novopečeni meščan vpisan še v poseben zapisnik, ki so ga skrbno hranili. Da bi se mestna blagajna čim bolj napolnila, je oblast ukazala, da mora meščanstvo pridobiti vsak, ki ima v lasti kako meščansko hišo in se ukvarja z obrtjo.
Meščani pa so svoje pravice lahko tudi izgubili. Razlogov je bilo več: če je “prenehal biti avstrijánski državljan in kadar je v kazen obsojen, vsled ktere po kazenski postavi zgubi politične pravice; dokler pa takih postav nimamo, pa tudi, če je bil obsojen zavoljo hudodelstva ali pregreškov, ki iz dobičkarije izvirajo ali pa javno pohujšanje dajejo.”
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Veliki Dolini pri Brežicah rodil letalec BRANKO IVÁNUŠ. Pred začetkom druge svetovne vojne je v Ljubljani študiral gradbeništvo, nato pa je odšel v partizane in delal v Centralni tehniki. Nekaj pozneje so ga Italijani internirali in obsodili na 12 let let ječe. Leta 1944 je bil izpuščen in se je vključil med organizatorje odseka za notranje zadeve pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu.
Od leta 1936 je bil aktiven letalec. Bil je tudi vzgojitelj, tehnični svetovalec, funkcionar, predsednik Letalske zveze Slovenije in podpredsednik mednarodne letalske zveze. Leta 1955 je zmagal na športno-turističnem aerorallyju v Franciji. Med kongresom mednarodne letalske zveze v Parizu istega leta se je Branko Ivanuš pri preizkušanju francoskega letala smrtno ponesrečil.
—–
Pisatelj, novinar in urednik JANEZ ŠVAJNCER se je rodil na današnji dan leta 1920 na Plintovcu v Zgornji Kungoti pri Mariboru. Kot gimnazijca so ga nacisti junija leta 1941 za štiri leta internirali v Šlezijo in Ukrajino. Leta 1962 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Kot urednik in dopisnik je bil zaposlen pri časniku Večer, pozneje pa na Radiu Ljubljana in Radiu Maribor, pri katerem je bil deset let tudi odgovorni urednik. Bil je tudi glavni urednik revije Dialogi.
V pripovednih delih, sprva oprtih na socialni realizem, je opisoval kmečki svet, pozneje pa tudi mestno družbeno okolje. Ta realistična, družbenokritična in angažirana proza je imela podlago v neposredni, predvsem mariborski povojni vsakdanjosti. Za opaznejši del njegovega opusa veljajo trilogija o Mariboru z naslovi “Prelom”, “Somrak” in “Svitev”, avtobiografska romana o medvojnem prisilnem delu v Nemčiji (“Jutro na zemljl” in “Groza v rumenem”) ter večkrat ponatisnjen in preveden mladinski roman “Junak na kolcih”.
Sicer pa je Švajncerjev literarni opus izjemno bogat: več kot petdeset romanov ter povesti, dramskih besedil in radijskih iger ga uvršča med naše najplodovitejše sodobne pisce. Za svoje literarno delo je Janez Švajncer prejel tudi državna odlikovanja Red dela z zlatim vencem, Red zaslug za narod s srebrnimi žarki, Red dela z rdečo zastavo in Red zaslug s srebrno zvezdo.
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov