Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Maribor dobi mestne pravice, Fran Ksaver Zajec, Anton Sovre, Edo Ravnikar
Listina Gotfrida Mariborskega, izdana na današnji dan leta 1254, kaže, da je bil Maribor takrat že mesto. Leta 1209 je bil trg in je imel tedenski tržni dan ter letne sejme. Sicer pa se je prvotno naselje začelo razvijati pod najstarejšim mariborskim gradom Bernarda Spanheimskega. Nastalo je kot kolonizacijska vas grajskih podložnikov, vendar se je hitro širilo in kmalu preraslo bližnje zaselke ter kot mostišče na Dravi imelo pomembno vlogo pri zemeljskih osvajanjih vladajočih knezov. K razvoju mesta Maribora so pozneje veliko pripomogli Babenberžani. Ti so ga naredili za glavno postojanko na poti proti Kranjski in morju.
—–
Kipar FRAN KSAVER ZAJEC se je rodil na današnji dan leta 1821 v Sovódnju pri Škofji Loki. Njegov prvi učitelj je bil podobar Luka Čeferin v Idriji, nato pa študiral na akademijah na Dunaju in v Münchnu. Bil je prvi slovenski akademsko šolani kipar. Od leta 1854 jer živel v Ljubljani. V lesu in kamnu je ustvarjal portrete, sakralno plastiko in nagrobnike. Med sakralno plastiko so najpomembnejša dela v Stari Loki, na Breznici pri Žirovnici, v Veliki Štangi v okolici Litije in na fasadi ljubljanske stolnice.
Zajčevi portreti slogovno prehajajo od poznega klasicizma in romantike k realizmu. Med njegova najboljša dela te vrste sodijo tista, ki jih je izdelal za prve slovenske spomenike: doprsje knezoškofa Antona Alojzija Wolfa v ljubljanski stolnici, škofa Jerneja Legata v Naklem, celoportretni medaljon misijonarja in raziskovalca Ignacija Knobleharja v Škocjanu blizu Novega mesta, kip škofa Antona Martina Slomška v stolni cerkvi v Mariboru, doprsje pripovednice, pesnice in skladateljice Josipine Turnograjske v gradu Turn v Potočah blizu Preddvora in Franceta Prešerna. Fran Ksaver Zajec je serijsko izdeloval tudi portretne kipce in doprsja drugih zaslužnih Slovencev.
—–
Med našimi prevajalci je bil ANTON SOVRÈ eden prvih, ki je znal v sebi združiti filozofa, prevajalca in pesnika, s svojimi deli pa je veliko pripomogel k boljšemu poznavanju antičnega življenja in mišljenja. Pisal je razprave, ocene in poročila o književnosti, jeziku, kulturi in zgodovini starih Grkov in Rimljanov. Kot klasični filolog in profesor na ljubljanski univerzi je bil eden najboljših prevajalcev iz klasičnih jezikov.
Študiral je na dunajski, graški in ljubljanski univerzi. Med prvo svetovno vojno je bil na fronti, potem pa je poučeval na gimnazijah na Ptuju, v Ljubljani ter v Srbiji. Takoj po drugi svetovni vojni je bil dramaturg v ljubljanski Drami, nato pa do upokojitve profesor grškega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado, po njem pa so poimenovali tudi nagrade za največje dosežke v prevodni književnosti. Klasični filolog in prevajalec Anton Sovre se je rodil na današnji dan leta 1885 v Šavni peči pri Zidanem Mostu.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je v Novem mestu rodil arhitekt, urbanist, oblikovalec, pedagog in publicist EDO RAVNIKAR. Med drugim je študiral tudi pri Jožetu Plečniku in pozneje sodeloval z njim pri nekaterih večjih mojstrovih projektih. Po drugi svetovni vojni je projektiral študentsko naselje, kompleks Ferantov vrt in Cankarjev dom v Ljubljani ter hotel Creina v Kranju V arhitekturi je uveljavljal funkcionalistični nazor francoskega arhitekta Le Corbusiera, pri katerem se je nekaj časa izpopolnjeval, in mu dodal osebno poetiko čiste likovnosti.
Za svoje delo je dobil več najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih priznanj, med drugim nagrado mesta Ljubljane, dvakrat Prešernovo nagrado ter Plečnikovo in Herderjevo. Kot vsestransko razgledan poznavalec teorije je bil tudi sam dejaven pri njenem razvoju. Edo Ravnikar sodi v ospredje slovenske sodobne arhitekture, urbanizma in tudi oblikovanja, pripisujejo pa mu tudi pionirsko in temeljno vlogo v razvoju teh umetnostnih področij pri nas.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Maribor dobi mestne pravice, Fran Ksaver Zajec, Anton Sovre, Edo Ravnikar
Listina Gotfrida Mariborskega, izdana na današnji dan leta 1254, kaže, da je bil Maribor takrat že mesto. Leta 1209 je bil trg in je imel tedenski tržni dan ter letne sejme. Sicer pa se je prvotno naselje začelo razvijati pod najstarejšim mariborskim gradom Bernarda Spanheimskega. Nastalo je kot kolonizacijska vas grajskih podložnikov, vendar se je hitro širilo in kmalu preraslo bližnje zaselke ter kot mostišče na Dravi imelo pomembno vlogo pri zemeljskih osvajanjih vladajočih knezov. K razvoju mesta Maribora so pozneje veliko pripomogli Babenberžani. Ti so ga naredili za glavno postojanko na poti proti Kranjski in morju.
—–
Kipar FRAN KSAVER ZAJEC se je rodil na današnji dan leta 1821 v Sovódnju pri Škofji Loki. Njegov prvi učitelj je bil podobar Luka Čeferin v Idriji, nato pa študiral na akademijah na Dunaju in v Münchnu. Bil je prvi slovenski akademsko šolani kipar. Od leta 1854 jer živel v Ljubljani. V lesu in kamnu je ustvarjal portrete, sakralno plastiko in nagrobnike. Med sakralno plastiko so najpomembnejša dela v Stari Loki, na Breznici pri Žirovnici, v Veliki Štangi v okolici Litije in na fasadi ljubljanske stolnice.
Zajčevi portreti slogovno prehajajo od poznega klasicizma in romantike k realizmu. Med njegova najboljša dela te vrste sodijo tista, ki jih je izdelal za prve slovenske spomenike: doprsje knezoškofa Antona Alojzija Wolfa v ljubljanski stolnici, škofa Jerneja Legata v Naklem, celoportretni medaljon misijonarja in raziskovalca Ignacija Knobleharja v Škocjanu blizu Novega mesta, kip škofa Antona Martina Slomška v stolni cerkvi v Mariboru, doprsje pripovednice, pesnice in skladateljice Josipine Turnograjske v gradu Turn v Potočah blizu Preddvora in Franceta Prešerna. Fran Ksaver Zajec je serijsko izdeloval tudi portretne kipce in doprsja drugih zaslužnih Slovencev.
—–
Med našimi prevajalci je bil ANTON SOVRÈ eden prvih, ki je znal v sebi združiti filozofa, prevajalca in pesnika, s svojimi deli pa je veliko pripomogel k boljšemu poznavanju antičnega življenja in mišljenja. Pisal je razprave, ocene in poročila o književnosti, jeziku, kulturi in zgodovini starih Grkov in Rimljanov. Kot klasični filolog in profesor na ljubljanski univerzi je bil eden najboljših prevajalcev iz klasičnih jezikov.
Študiral je na dunajski, graški in ljubljanski univerzi. Med prvo svetovno vojno je bil na fronti, potem pa je poučeval na gimnazijah na Ptuju, v Ljubljani ter v Srbiji. Takoj po drugi svetovni vojni je bil dramaturg v ljubljanski Drami, nato pa do upokojitve profesor grškega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado, po njem pa so poimenovali tudi nagrade za največje dosežke v prevodni književnosti. Klasični filolog in prevajalec Anton Sovre se je rodil na današnji dan leta 1885 v Šavni peči pri Zidanem Mostu.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je v Novem mestu rodil arhitekt, urbanist, oblikovalec, pedagog in publicist EDO RAVNIKAR. Med drugim je študiral tudi pri Jožetu Plečniku in pozneje sodeloval z njim pri nekaterih večjih mojstrovih projektih. Po drugi svetovni vojni je projektiral študentsko naselje, kompleks Ferantov vrt in Cankarjev dom v Ljubljani ter hotel Creina v Kranju V arhitekturi je uveljavljal funkcionalistični nazor francoskega arhitekta Le Corbusiera, pri katerem se je nekaj časa izpopolnjeval, in mu dodal osebno poetiko čiste likovnosti.
Za svoje delo je dobil več najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih priznanj, med drugim nagrado mesta Ljubljane, dvakrat Prešernovo nagrado ter Plečnikovo in Herderjevo. Kot vsestransko razgledan poznavalec teorije je bil tudi sam dejaven pri njenem razvoju. Edo Ravnikar sodi v ospredje slovenske sodobne arhitekture, urbanizma in tudi oblikovanja, pripisujejo pa mu tudi pionirsko in temeljno vlogo v razvoju teh umetnostnih področij pri nas.
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov