Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Matičič, Gimnazija Poljane, Ivan Rožman, Marijan Zadnikar

Pripovednik IVAN MATIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1887 v Ivanjem selu pri Rakeku. V Ljubljani se je izučil tiskarstva in kot črkostavec delal v Celovcu. Med prvo svetovno vojno se je bojeval na raznih bojiščih, po njej pa je bil stavec in korektor v Ljubljani. Leta 1923 je sestavil “Slovarček slovenskih tiskarskih izrazov za tiskarne in knjigoveznice”. Iz njegovih doživljajev med prvo svetovno vojno je nastala zelo brana reportažna knjiga “Na krvavih poljanah”. Bil je eden izmed najbolj plodovitih piscev kmečke povesti, največ z motivi iz življenja na Notranjskem. Ivan Matičič je prirejal tudi otroške in druge igre za radio in gledališče.

—–

Gimnazija Poljane v Ljubljani je bila z odlokom minstrstva za uk in bogočastje Avstro-Ogrske ustanovljena na današnji dan pred 130-imi leti. Učni jezik je bil nemški, slovenščina pa je bila obvezni učni predmet. Gimnazija je imela svoje prve prostore v licejskem poslopju na današnjem Vodnikovem trgu, po potresu leta 1895 so jo preselili v Beethovnovo ulico, leta 1907 pa v sedanjo šolsko stavbo na Poljanah. V začetku prve svetovne vojne je vojaška oblast gimnazijo spremenila v bolnišnico.

Leta 1924 so kot učni jezik uvedli slovenščino. V stavbi je nastala huda prostorska stiska, saj je gimnazijo obiskovalo največ dijakov v Sloveniji in tako je bilo v oddelkih tudi po 50 učencev. V letih italijanske okupacije med drugo svetovno vojno so v njej uredili vojašnico in konjušnico, dijake pa preselili na druge lokacije.  Leta 1945 so stavbo spet “zasedli” učenci; po nekaj preimenovanjih (Državna gimnazija, Osnovna šola Poljane, Gimnazija Vide Janežič, Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo) je leta 1990 dobila ime “Gimnazija Poljane”.

—–

Gradbeni tehnik  IVAN  ROŽMAN  je bil smučar, alpinist in aktiven član društva Skala, ki je bilo v letih med obema svetovnima vojnama najmočnejši smučarski klub v Jugoslaviji. Njegovi člani so se organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti, graditvijo bivakov, alpinizmom ter sankanjem in smučanjem, imeli pa so tudi svojo reševalno ekipo.

Ivan Rožman je projektiral tudi smučarske skakalnice. Ko je njegov načrt za prvo letalnico v Planici – v javnosti bolj znano kot Bloudkova velikanka – odobrila Mednarodna smučarska zveza, jo je s svojim gradbenim podjetjem leta 1934 tudi zgradil. Istega leta je ob mednarodnem tekmovanju v dolini pod Poncami prvi na svetu za pripravo skakalnice uporabil tako imenovani snežni cement. Ivan Rožman se je rodil na današnji dan leta 1901 v Ljubljani.

—–

Umetnostni  zgodovinar  MARIJAN  ZADNIKAR  je bil eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so delovali v spomeniški službi in skušali reševati ogroženo kulturno dediščino. Leta 1955 je doktoriral s temo o romanski arhitekturi na Slovenskem. Tej je posvetil tudi največ raziskav. O njej je objavil vrsto preglednih, problemskih in monografskih publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žičah in slovenskih kartuzijah.

Sodeloval  je tudi pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, dosegel je naziv znanstvenega svetnika, prejel nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo, Steletovo nagrado za življenjsko delo, leta 1997 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Marijan Zadnikar se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu.