Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gradnja Kolizeja, Anton Melik, Breda Pogorelec

Leta 1845 so v opuščeni gramozni jami ob današnji Gosposvetski cesti, kjer je bilo takrat še obsežno nepozidano območje zunaj strnjene Ljubljane, začeli graditi Kolizej, primerek tipične avstrijske kasarniške arhitekture. Po vzoru enake stavbe, ki jo je bil postavil v svojem rodnem Gradcu, ga je zasnoval arhitekt Jožef Benedikt Withalm; pozneje je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. Prvič je bil del Kolizeja na ogled na današnji dan leta 1846, ko je bila končana poslikava v eni od dvoran, v celoti pa je bil dokončan pozimi naslednjega leta in postal ena najimenitnejših stavb v mestu.
Sprva so jo namenili predvsem za občasno nastanitev vojaštva, ki je potovalo skozi Ljubljano; sprejela je lahko tri tisoč vojakov. Kmalu so v njej odprli kavarno in prirejali zabavne glasbene večere, nato jahalnico in poleg petih manjših dvoran še plesno dvorano za tisoč ljudi. A kmalu je Kolizej zajel hud požar, vendar so ga dokaj hitro obnovili in prezidali ter ga postopoma namenili predvsem za stanovanja in skladišča.
Leta 1993 je bil Kolizej razglašen za spomenik lokalnega pomena, dve leti pozneje se je del stavbe zaradi neodgovornega posega enega izmed najemnikov zrušil in zahteval tri smrtne žrtve, leta 2011 pa so že nekaj let propadajočo stavbo po dolgi “papirnati” vojni v le desetih dneh dokončno porušili.
—–
Geograf in zgodovinar ANTON MELIK sodi med naše najpomembnejše znanstvenike. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Črni vasi pri Ljubljani. Od leta 1946 do 50 je bil rektor ljubljanske univerze, dvakrat dekan filozofske fakultete in predstojnik oddelka za geografijo. Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegovo delo obsega 430 naslovov, od tega 31 knjig, 120 razprav in člankov, 120 ocen in prikazov ter več kot 160 enciklopedijskih člankov. Anton Melik je bil pobudnik in usmerjevalec sodobne slovenske geografske znanosti, naš vodilni geograf in ugleden javni in kulturni delavec.
—–
Jezikoslovka BREDA POGORELEC je leta 1964 na ljubljanski univerzi doktorirala z disertacijo “Vezniki v slovenščini” in pozneje na filozofski fakulteti postala redna profersorica za slovenski knjižni jezik in slavistiko. Objavila je številne prispevke o jezikovni stilistiki umetnostnih besedil in besediloslovju, o zgodovini slovenskega knjižnega jezika, raziskovala pa je tudi jezik in slog slovenske moderne. Zaslužna profesorica ljubljanske univerze Breda Pogorelec je bila leta 2000 odlikovana s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.
—–
Pred kakšnim desetletjem so oddaji “Na današnji dan” poslali voščilo tudi učenci Osnovne šole iz Solčave in dodali pesmico, ki so jo napisali sami.

Takole gredo ti prisrčni verzi:

“Naj bo novo leto srečno,
naj prinese nam uspehov,
dobre volje in veselja,
da bi vsi, tako kot mi,
vedro zrli v nove dni!
Da bi bil na svetu mir,
da bi mame, črne, bele,
vsem otrokom na ta dan
srečne pesmice zapele!”

Temu voščilu sodelavci oddaje Na današnji dan dodajamo le še: Srečno!