Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Močan potres, Janez Bučar, Drago Vidmar, Vladimir Premru

Na današnji dan leta 1348 je Ziljsko dolino na Koroškem  prizadel zelo močan potres; bila je nedelja in zemlja se je stresla okoli pete ure popoldne.   Kronisti tistega časa so na široko opisovali grozo in razdejanje, ki ju je povzročil.  Najhuje je bilo v Ziljski dolini: podor s pobočij Dobrača – te rane so dobro vidne še dandanes – je zajezil reko Ziljo in ta je poplavila dolino 30 metrov visoko. Pod vodo je bilo najmanj 17 vasi; vsi prebivalci in živina so se utopili v visoki vodi. Cerkveni zvonovi so zvonili sami od sebe,  razdejanih je bilo 26 mest in več kot 40 gradov; ti so se na hribih in gričih ob Dravi in Zilji rušili kot bi bili iz papirja.

Najhuje je bilo v Beljaku, kjer so se – razen nekaj lesenih koč – sesule skoraj vse hiše. Največ ljudi je izgubilo življenje v cerkvi med popoldansko službo božjo, razdejanje pa je bilo še večje, saj so kmalu po potresu izbruhnili še  požari. Ta potres pred 672-imi leti je bilo čutiti na skoraj treh četrtinah današnje Slovenije, v zgornji dolini Save in v zgornjem delu Posočja pa je imel moč med 9. in 10. stopnjo po evropski lestvici.

Sicer pa je bil najmočnejši potres na Slovenskem 26. marca leta 1511 na Idrijskem. V Škofji Loki, na primer, je porušil vse kamnite objekte z gradom vred. Podrl se je tudi blejski grad ter nekaj gradov na Notranjskem. Potres so čutili tudi v Trstu, Furlaniji, Benetkah in celo na Dunaju. Po dosegljivih podatkih je bilo v tem in še enem potresu, ki je sledil čez dva dni, skupaj približno 12.000 mrtvih.

—–

Leta 1822 se je v Ljubljani rodil  pravnik, politik in narodni delavec  JANEZ  BUČAR.  Pravo je doštudiral na Dunaju ter služboval v različnih slovenskih krajih, nazadnje kot notar, advokat in organizator čitalnic v Postojni. Med revolucijo leta 1848 je bil osrednji slovenski politični in kulturni organizator v Ljubljani ter glavni pobudnik takrat ustanovljenega narodnopolitičnega “Slovenskega društva”. Vodil je akcijo zbiranja podpisov k peticiji za Zedinjeno Slovenijo, pisal politične članke v različne časopise in brezkompromisno zagovarjal slovenska stališča. Ob obisku delegacije dunajskega društva “Slovenija” maja leta 1848 je bil Janez Bučar na političnem zborovanju v Ljubljani eden glavnih govornikov; njegov govor je kot samostojno prilogo objavil tudi časopis “Laibacher Zeitung”, ki je, sicer pisan v nemščini, imel v takratnem slovenskem političnem in kulturnem življenju velik pomen.

—–

Na današnji dan leta 1901 se je v Šapjanah na Hrvaškem rodil slikar, grafik in likovni pedagog  DRAGO   VIDMAR.  Po končanem učiteljišču v Ljubljani je nekaj časa obiskoval likovno akademijo v Zagrebu. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, bil nato interniran, leta 1943 pa je odšel v partizane in med drugim poučeval na partizanski gimnaziji v Metliki. Vidmarjeva predvojna dela, ki so bila povezana z ekspresionizmom in pozneje z novo stvarnostjo, so bila skoraj vsa uničena. Iz internacije in partizanov se je ohranil pomemben opus, po vojni pa je nadaljeval taboriščno in partizansko tematiko, realistično slikal povojne, pa tudi motive iz intimnega sveta. Leta 1978 je Drago Vidmar skupaj z bratom Nandetom, prav tako likovnim umetnikom, dobil Prešernovo nagrado.

—–

Pesnik VLADIMIR PREMRU se je rodil na današnji dan leta 1902 v Boštanju nad Sevnico. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. Leta 1929 je v Ljubljani diplomiral iz kemije in fizike in bil nato profesor na Državni tehniški srednji šoli v Ljubljani. Med vojno je bil večkrat zaprt, po njej pa se je zaposlil pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo. Z literarnimi prispevki, zlasti z ekspresionističnimi pesmimi, je sodeloval v številnih književnih revijah in zbornikih. Roman “Nevernik Tomaž” in novela “Vlačuga Beba”, avtorja Vladimirja Premruja, oba v rokopisu, sta bila uničena med okupacijo, ohranjenih  je le nekaj njegovih prevodov.