Albin Prepeluh, gradnja Nebotičnika v Ljubljani, postavitev bodeče žice okoli Ljubljane

Politik in publicist ALBIN  PREPELUH je bil izrazit reformist in humanist. Bil je član Jugoslovanske socialnodemokratske stranke in nasprotnik komunistov, ko pa je njegova stranka začela podpirati beograjsko politiko, je izstopil iz nje in leta 1924 ustanovil “Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev”. V njenem programu je zahteval federativno ureditev države; njeni posamezni  deli naj bi imeli pravico do svobodnega povezovanja v vseh zadevah, ki bi jih sporazumno določili za skupne, vse druge pa bi sodile v zakonodajno in upravno področje posameznih zveznih držav. Zavzemal se je tudi za agrarno reformo in razlastitev gozdnih veleposesti. Politik Albin Prepeluh s psevdonimom Abditus – Skriti – je kot izviren pisec pogosto sodeloval v različnih revijah in časopisih socialistične usmeritve ter postal eden najbolj cenjenih publicistov tistega obdobja. Rodil se je na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.

—–

Že ob idejah o graditvi nebotičnika v Ljubljani v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je bilo slišati ugovore, češ da bo visoka stavba pokvarila usklajeno baročno silhueto mesta, da bo načela estetsko vrednost gradu in da bo prava spaka, ki bo odvračala tujce. Tako kot so se nekdaj Parižani uprli postavljanju  Eifflovega stolpa – današnjega simbola Pariza, tako so se mnogi Ljubljančani upirali zidavi nebotičnika, poznejšega simbola Ljubljane. A večina je zamisel navdušeno pozdravila, saj so v nebotičniku med drugim videli tudi modno novost. V začetku leta 1933 je bila tedaj najvišja stanovanjska stavba v Srednji Evropi z imenitnim spiralnim notranjim stopniščem – nebotičnik v Ljubljani, dograjena.

Nekaj pozneje, na današnji dan istega leta – torej pred 87-imi leti, so slovesno odprli še kavarno v zgornjih nadstropjih. Časnik ”Slovenec” je takrat zapisal: “Z otvoritvijo kavarne, ki je brez dvoma najmodernejša v vsej Jugoslaviji, je ljubljanski nebotičnik tako rekoč dobil svojo krono … Kavarna sega s polževo zavitimi stopnicami kar v tri nadstropja, s katerih se nudi diven razgled na Ljubljano in okolico …” Čeprav nebotičnik že dolgo ni več najvišja stavba v Ljubljani, ostaja eden njenih neminljivih simbolov.

—–

Italijanske okupacijske oblasti so začele na današnji dan leta 1942 mesto Ljubljana, ki je bilo središče narodnoosvobodilnega gibanja in sedež njegovega vodstva, ograjevati z bodečo žico. Delo so začele zvečer in ga končale naslednji dan popoldne.  Hkrati so sprejele odredbo o prepovedi prostega vstopa v mesto in izstopa iz njega. Ob  obroču okoli Ljubljane, ki je dajal  vtis  koncentracijskega taborišča, je bilo več kot 70 bunkerjev, dolg pa je bil 41 kilometrov. V Ljubljano ali iz nje je bilo mogoče priti le skozi 11 nadzorovanih prehodov, in to s posebnimi prepustnicami. Kot edino z žično ograjo izolirano mesto v Evropi v drugi svetovni vojni je tako Ljubljana 9. maja leta 1970 dobila častni naziv “mesto heroj”.

V spomin na medvojni žičnati obroč okoli Ljubljane so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki od takrat poteka vsako leto na Dan zmage, 9. maja. Njeno ime se je do danes sicer spreminjalo (Po poteh partizanske Ljubljane, Po poteh spominov in tovarištva, Pot ob žici), vendar sta tako njen rekreativni del kot tek posameznikov in štafet z mednarodno udeležbo vsakokrat množično obiskana. Sicer pa je v desetletjih ta pot postala tudi ena najbolj priljubljenih rekreacijskih točk Ljubljančanov.