Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Joža Lovrenčič, Jože Moškrič, Janez Rohaček, Vera Kolšek
Pesnik, dramatik in publicist JOŽA LOVRENČIČ velja za enega vidnejših predhodnikov pesniškega ekspresionizma na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Kredu pri Kobaridu. Na univerzi v Gradcu je študiral slavistiko in latinščino in leta 1915 doktoriral. Kot gimnazijski profesor je poučeval v Gorici, Trstu in Ljubljani. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih pri preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Lovrenčičeva lirska zbirka “Deveta dežela” pomeni začetek slovenskega literarnega ekspresionizma. Vendar je liriko kmalu opustil in prešel k epskemu pesnjenju in pripovedni prozi.
Med drugim je tudi avtor najobsežnejšega slovenskega epa “Trentarski študent”. Kot pripovednik je pisal predvsem zgodovinske in ljudske povesti, legende in mladinsko prozo. Leta 1946 je bil po krivici obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na dve leti zapora, a so ga še isto leto pomilostili. Vendar je kljub temu tedanja oblast vse knjige Jože Lovrenčiča izločila iz knjižnic, sam pa je bil potisnjen v revščino in pozabo.
—–
Dramatik in pesnik JOŽE MOŠKRIČ se je rodil na današnji dan leta 1902 v Dobrunjah pri Ljubljani. Kot delavec v tiskarni je postal sindikalni zaupnik in bil med organizatorji stavke grafikov v Ljubljani leta 1930. Organiziral je ilegalno komunistično tiskarno in bil zato leta 1940 zaprt. Ob okupaciji se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje, v začetku leta 1943 pa so ga aretirali pripadniki prostovoljne protikomunistične milice in ga ustrelili.
Moškričevo literarno delo je tesno povezano z njegovim sindikalnim oziroma političnim delovanjem. Največji uspeh je dosegel z igrama “Rdeče rože” in “Borba za kruh” ter s komedijo “Razkrinkana morala”. Njegova najboljša igra pa je “Dani se”. Literarno delo Jožeta Moškriča ima vrednost predvsem v okviru delavskega gibanja.
—–
JANEZ ROHAČEK je že pred drugo svetovno vojno kot amater nastopal v ljubljanski Drami, leta 1946 pa se je vpisal na Akademijo za igralsko umetnost in leta 1951 na njej diplomiral. Najprej je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa je do leta 1984 igral v ljubljanski Drami. Uveljavil se je kot karakterni igralec, kot svojevrsten in nekoliko zadržan komik in kot izrazit govorni interpret. Sicer pa je veliko nastopal v radijskih igrah ter v televizijskih dramah in nadaljevankah. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Arheologinja VERA KOLŠEK je leta 1955 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato zaposlila kot kustosinja za rimsko provincialno arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Pozneje je bila vrsto let tudi njegova ravnateljica. Sprva je raziskovala ostanke antične Celeie, nato pa sodelovala pri arheološkem projektu posebne vrednosti – izkopavanju rimske nekropole v Šempetru pri Celju.
Obnova in predstavitev teh rimskih grobnic je bil projekt, ki še danes pomeni enega največjih in v svetu najbolj znanih dosežkov naše arheologije in je tudi eden prvih arheoloških parkov v Sloveniji. Poleg številnih publikacij in strokovnih člankov je Vera Kolšek napisala tudi vodnik po šempetrski nekropoli. Za svoje delo je prejela Valvasorjevo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Joža Lovrenčič, Jože Moškrič, Janez Rohaček, Vera Kolšek
Pesnik, dramatik in publicist JOŽA LOVRENČIČ velja za enega vidnejših predhodnikov pesniškega ekspresionizma na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Kredu pri Kobaridu. Na univerzi v Gradcu je študiral slavistiko in latinščino in leta 1915 doktoriral. Kot gimnazijski profesor je poučeval v Gorici, Trstu in Ljubljani. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih pri preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Lovrenčičeva lirska zbirka “Deveta dežela” pomeni začetek slovenskega literarnega ekspresionizma. Vendar je liriko kmalu opustil in prešel k epskemu pesnjenju in pripovedni prozi.
Med drugim je tudi avtor najobsežnejšega slovenskega epa “Trentarski študent”. Kot pripovednik je pisal predvsem zgodovinske in ljudske povesti, legende in mladinsko prozo. Leta 1946 je bil po krivici obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na dve leti zapora, a so ga še isto leto pomilostili. Vendar je kljub temu tedanja oblast vse knjige Jože Lovrenčiča izločila iz knjižnic, sam pa je bil potisnjen v revščino in pozabo.
—–
Dramatik in pesnik JOŽE MOŠKRIČ se je rodil na današnji dan leta 1902 v Dobrunjah pri Ljubljani. Kot delavec v tiskarni je postal sindikalni zaupnik in bil med organizatorji stavke grafikov v Ljubljani leta 1930. Organiziral je ilegalno komunistično tiskarno in bil zato leta 1940 zaprt. Ob okupaciji se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje, v začetku leta 1943 pa so ga aretirali pripadniki prostovoljne protikomunistične milice in ga ustrelili.
Moškričevo literarno delo je tesno povezano z njegovim sindikalnim oziroma političnim delovanjem. Največji uspeh je dosegel z igrama “Rdeče rože” in “Borba za kruh” ter s komedijo “Razkrinkana morala”. Njegova najboljša igra pa je “Dani se”. Literarno delo Jožeta Moškriča ima vrednost predvsem v okviru delavskega gibanja.
—–
JANEZ ROHAČEK je že pred drugo svetovno vojno kot amater nastopal v ljubljanski Drami, leta 1946 pa se je vpisal na Akademijo za igralsko umetnost in leta 1951 na njej diplomiral. Najprej je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa je do leta 1984 igral v ljubljanski Drami. Uveljavil se je kot karakterni igralec, kot svojevrsten in nekoliko zadržan komik in kot izrazit govorni interpret. Sicer pa je veliko nastopal v radijskih igrah ter v televizijskih dramah in nadaljevankah. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Arheologinja VERA KOLŠEK je leta 1955 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato zaposlila kot kustosinja za rimsko provincialno arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Pozneje je bila vrsto let tudi njegova ravnateljica. Sprva je raziskovala ostanke antične Celeie, nato pa sodelovala pri arheološkem projektu posebne vrednosti – izkopavanju rimske nekropole v Šempetru pri Celju.
Obnova in predstavitev teh rimskih grobnic je bil projekt, ki še danes pomeni enega največjih in v svetu najbolj znanih dosežkov naše arheologije in je tudi eden prvih arheoloških parkov v Sloveniji. Poleg številnih publikacij in strokovnih člankov je Vera Kolšek napisala tudi vodnik po šempetrski nekropoli. Za svoje delo je prejela Valvasorjevo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov