Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pavle Kalan, balkanski sporazum, listina koroškega vojvode Ulrika, nov tiskovni zakon
Najstarejši dokument, ki omenja kopališče v Ljubljani, je iz leta 1260. To je listina koroškega vojvode Ulrika, ki je gornjegraškim benediktincem podaril hišo in kopališče v Ljubljani. Datum 9. marec 1537 pa nosi listina, ki omenja kopališče na Novem trgu; to naj bi bilo “zgornje kopališče”, “spodnje” pa je bilo nekje na današnjem Vodnikovem trgu. Med Ljubljančani so bila kurjena javna kopališča tako priljubljena, da so v času, ko so jih drugod zaradi širjenja nalezljivih bolezni zapirali, v mestu slavnostno odprli še četrto. V dobi baroka in rokokoja, ko je prišla moda napudranih lic in pričesk, so javna kopališča začela propadati. Puder in voda se pač izključujeta, zato sta bili bogatim ljudem in plemstvu za snago telesa dovolj le mokra brisača in kolonjska voda.
—–
V Avstriji je začel na današnji dan leta 1863 veljati nov tiskovni zakon, ki je ohranil precej členov starega protirevolucijskega represivnega zakona. Med drugim so bile kaznive vse objave, “ki bi se zdele take, da nekoga razžalijo ali osmešijo ali da osramotijo uradni ugled posameznega vladnega organa ali da povzroče za javni mir in red premisleka vredno razburjenje ali da slabijo zaupanje v vlado.” Sankcije za sume takih dejanj niso bile le začasne ali stalne prepovedi izhajanja časopisov, pač pa tudi zaporne in denarne kazni za vpletene.
Zakon je naletel na odpor tudi med slovenskimi založniki in pisci, saj med drugim ni bilo natančneje določeno, kaj je razžalitev in kje je meja med odkritosrčno besedo avtorja in domnevnim žaljenjem. Politik Andrej Einspiler, ki je bil že mesec dni po sprejetju zakona zaradi kritike koroškega deželnega zbora obsojen na 30 dni zapora in denarno kazen, je trdil, da novi tiskovni zakon meri predvsem na opozicijski tisk, ki je moral že poprej “obilno čutiti vso njegovo trdoto.” Že v istem letu so tiskovne pravde prizadele vrsto opozicijskih listov. Med drugim je moral prenehati izhajati Vilharjev “Naprej”, oglobljen pa je bil celo previdni doktor Janez Bleiweis, ki je z urejanjem “Novic” imel sicer največ izkušenj v jadranju med vrtinci in pečinami vladnih tiskovnih predpisov.
—–
Glasbeni pedagog in skladatelj PAVLE KALAN je znan predvsem po priredbah otroških pesmi in skladb za Orffov instrumentarij. Med študijem na ljubljanski glasbeni akademiji je bil glasbeni redaktor na Radiu Ljubljana, po diplomi iz muzikologije pa so sledila leta pedagoškega dela v Ljubljani, Murski Soboti in Tolminu. Kot skladatelj je ustvarjal enoglasne pesmi z instrumentalno spremljavo, zborovske za različne sestave, klavirske skladbe ter scensko glasbo, kot publicist pa je pisal o pevski in glasbeni vzgoji, o delu z Orffovim instrumentarijem ter o glasbeni pedagogiki. Pavle Kalan se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1954 so predstavniki Jugoslavije, Grčije in Turčije na Bledu podpisali Balkanski sporazum, pogodbo o regionalnem sodelovanju med temi tremi državami; osnova zanj je bil leto prej podpisani Ankarski sporazum. Oba dokumenta so sprejeli v času, ko je hladna vojna zaradi pritiska informbirojevskih držav na Jugoslavijo segla tudi na Balkanski polotok. Tristransko sodelovanje med državami podpisnicami pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti na Balkanu ter sodelovanje generalštabov pri pripravi skupnih obrambnih načrtov so tako razširili, da je bilo že mogoče govoriti o političnem in obrambnem paktu, ki naj bi zagotavljal medsebojno pomoč ob morebitni agresiji. S popuščanjem mednarodne napetosti po letu 1955 pa je Balkanski sporazum med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo začel izgubljati pomen in sčasoma prenehal veljati, čeprav formalno ni bil preklican.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pavle Kalan, balkanski sporazum, listina koroškega vojvode Ulrika, nov tiskovni zakon
Najstarejši dokument, ki omenja kopališče v Ljubljani, je iz leta 1260. To je listina koroškega vojvode Ulrika, ki je gornjegraškim benediktincem podaril hišo in kopališče v Ljubljani. Datum 9. marec 1537 pa nosi listina, ki omenja kopališče na Novem trgu; to naj bi bilo “zgornje kopališče”, “spodnje” pa je bilo nekje na današnjem Vodnikovem trgu. Med Ljubljančani so bila kurjena javna kopališča tako priljubljena, da so v času, ko so jih drugod zaradi širjenja nalezljivih bolezni zapirali, v mestu slavnostno odprli še četrto. V dobi baroka in rokokoja, ko je prišla moda napudranih lic in pričesk, so javna kopališča začela propadati. Puder in voda se pač izključujeta, zato sta bili bogatim ljudem in plemstvu za snago telesa dovolj le mokra brisača in kolonjska voda.
—–
V Avstriji je začel na današnji dan leta 1863 veljati nov tiskovni zakon, ki je ohranil precej členov starega protirevolucijskega represivnega zakona. Med drugim so bile kaznive vse objave, “ki bi se zdele take, da nekoga razžalijo ali osmešijo ali da osramotijo uradni ugled posameznega vladnega organa ali da povzroče za javni mir in red premisleka vredno razburjenje ali da slabijo zaupanje v vlado.” Sankcije za sume takih dejanj niso bile le začasne ali stalne prepovedi izhajanja časopisov, pač pa tudi zaporne in denarne kazni za vpletene.
Zakon je naletel na odpor tudi med slovenskimi založniki in pisci, saj med drugim ni bilo natančneje določeno, kaj je razžalitev in kje je meja med odkritosrčno besedo avtorja in domnevnim žaljenjem. Politik Andrej Einspiler, ki je bil že mesec dni po sprejetju zakona zaradi kritike koroškega deželnega zbora obsojen na 30 dni zapora in denarno kazen, je trdil, da novi tiskovni zakon meri predvsem na opozicijski tisk, ki je moral že poprej “obilno čutiti vso njegovo trdoto.” Že v istem letu so tiskovne pravde prizadele vrsto opozicijskih listov. Med drugim je moral prenehati izhajati Vilharjev “Naprej”, oglobljen pa je bil celo previdni doktor Janez Bleiweis, ki je z urejanjem “Novic” imel sicer največ izkušenj v jadranju med vrtinci in pečinami vladnih tiskovnih predpisov.
—–
Glasbeni pedagog in skladatelj PAVLE KALAN je znan predvsem po priredbah otroških pesmi in skladb za Orffov instrumentarij. Med študijem na ljubljanski glasbeni akademiji je bil glasbeni redaktor na Radiu Ljubljana, po diplomi iz muzikologije pa so sledila leta pedagoškega dela v Ljubljani, Murski Soboti in Tolminu. Kot skladatelj je ustvarjal enoglasne pesmi z instrumentalno spremljavo, zborovske za različne sestave, klavirske skladbe ter scensko glasbo, kot publicist pa je pisal o pevski in glasbeni vzgoji, o delu z Orffovim instrumentarijem ter o glasbeni pedagogiki. Pavle Kalan se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1954 so predstavniki Jugoslavije, Grčije in Turčije na Bledu podpisali Balkanski sporazum, pogodbo o regionalnem sodelovanju med temi tremi državami; osnova zanj je bil leto prej podpisani Ankarski sporazum. Oba dokumenta so sprejeli v času, ko je hladna vojna zaradi pritiska informbirojevskih držav na Jugoslavijo segla tudi na Balkanski polotok. Tristransko sodelovanje med državami podpisnicami pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti na Balkanu ter sodelovanje generalštabov pri pripravi skupnih obrambnih načrtov so tako razširili, da je bilo že mogoče govoriti o političnem in obrambnem paktu, ki naj bi zagotavljal medsebojno pomoč ob morebitni agresiji. S popuščanjem mednarodne napetosti po letu 1955 pa je Balkanski sporazum med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo začel izgubljati pomen in sčasoma prenehal veljati, čeprav formalno ni bil preklican.
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov