Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Josip Layer, Josip Gostinčar, Jožef Straub, Stane Škrabar - Braškar
Layerji so bili slikarska in podobarska družina. V naše kraje so se verjetno s Tirolskega preselili že v 17. stoletju. Naselili so se v Kranju in tam delovali poldrugo stoletje. Prvi znani slikar iz te družine je bil JOSIP LAYER. Rodil se je na današnji dan leta 1688. V njegovi družinski slikarski delavnici so izdelovali velike oljne podobe za cerkve, freske in slike na steklu, poslikavali pa so tudi panjske končnice. V takšni tradiciji sta zrasla Josipov sin Marko in vnuk Leopold. Ta je bil tudi najpomembnejši izmed Layerjev. Družinsko podobarstvo je povzdignil visoko nad lokalno veljavo; njegova najbolj znana podoba je “Marija Pomagaj” v romarski cerkvi na Brezjah. Zgodba o nastanku te slike je zanimiva:
Pomanjkanje slikarskih naročil v obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je namreč Leopolda Layerja pognalo v nečedne posle – ponarejanje denarja – in slikar je pristal za zapahi. Tam je imel dovolj časa za iskreno kesanje in poglobljeno pobožnost, zlasti pa je rotil Marijo, naj ga spravi na prostost. Zaobljubil se je, da bo v tem primeru poslikal stene njene kapelice na Brezjah. Ob odhodu Francozov leta 1813 je Layer res hitro prišel iz ječe, ostal mož beseda in naslednje leto zaobljubo izpolnil. Ob obnovi cerkve sredi 20. stoletja so morali te freske zaradi slabega stanja odstraniti, ostala pa je njegova znamenita slika »Marija Pomagaj«, na katero je simbolično vezan nastanek največjega romarskega središča v Sloveniji, Brezij na Gorenjskem.
—–
Politik JOSIP GOSTINČAR se je v Ljubljani izučil sitarskega rokodelstva in začel delovati v socialnodemokratskem gibanju. V zadnjih letih 19. stoletja je skupaj z Janezom Evangelistom Krekom organiziral krščanskosocialno delavstvo in postal tajnik Slovenskega katoliškega delavskega društva ter načelnik Delavskega konzumnega društva. Pred prvo svetovno vojno se je kot član državnega zbora zavzemal za samostojno slovensko univerzo, po vojni pa je bil med drugim minister za socialno politiko. V številne časopise in glasila je pisal članke o socialnih in političnih vprašanjih ter si prizadeval za zboljšanje gmotnega in družbenega položaja delavstva. Josip Gostinčar se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Beričevem pri Ljubljani.
—–
Kipar JOŽEF STRAUB je eden najpomembnejših predstavnikov baročnega kiparstva na slovenskem Štajerskem. Leta 1743 je v Mariboru ustanovil slovito kiparsko delavnico. Med njegova najboljša dela sodita oltarja za minoritsko cerkev na Ptuju in za cerkev v Studenicah. Znan je po težki, masivni poznobročni oltarni arhitekturi, ki je po obliki rokokojska. S tem slogom pa se ne ujemajo težka ornamentika in nevsakdanje, teatralične, nadnaravno velike skulpture. Poleg tega so za Strauba značilni bogata igra gub na oblačilih, izrazita čustvena razgibanost dolgih, vitkih in elegantnih figur ter močna ekspresivnost monumentalnih likov, ki včasih prehajajo kar v esktatičnost. Jožef Straub se je rodil na današnji dan leta 1712 na Würtenberškem.
—–
Novinar STANE ŠKRABAR – BRAŠKAR je leta 1933 končal trgovsko akademijo v Ljubljani in bil nato bančni uradnik. V letih med svetovnima vojnama je deloval v Društvu slovenskih fantov in deklet, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim vodja propagande v štabu 4. operativne cone in delal v uredništvu Ljudske pravice. Po vojni je bil med drugim odgovorni urednik revije »Tovariš« in direktor »Primorskega tiska«, nekaj časa pa tudi v diplomatski službi v Berlinu. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Kranjski Gori.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Josip Layer, Josip Gostinčar, Jožef Straub, Stane Škrabar - Braškar
Layerji so bili slikarska in podobarska družina. V naše kraje so se verjetno s Tirolskega preselili že v 17. stoletju. Naselili so se v Kranju in tam delovali poldrugo stoletje. Prvi znani slikar iz te družine je bil JOSIP LAYER. Rodil se je na današnji dan leta 1688. V njegovi družinski slikarski delavnici so izdelovali velike oljne podobe za cerkve, freske in slike na steklu, poslikavali pa so tudi panjske končnice. V takšni tradiciji sta zrasla Josipov sin Marko in vnuk Leopold. Ta je bil tudi najpomembnejši izmed Layerjev. Družinsko podobarstvo je povzdignil visoko nad lokalno veljavo; njegova najbolj znana podoba je “Marija Pomagaj” v romarski cerkvi na Brezjah. Zgodba o nastanku te slike je zanimiva:
Pomanjkanje slikarskih naročil v obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je namreč Leopolda Layerja pognalo v nečedne posle – ponarejanje denarja – in slikar je pristal za zapahi. Tam je imel dovolj časa za iskreno kesanje in poglobljeno pobožnost, zlasti pa je rotil Marijo, naj ga spravi na prostost. Zaobljubil se je, da bo v tem primeru poslikal stene njene kapelice na Brezjah. Ob odhodu Francozov leta 1813 je Layer res hitro prišel iz ječe, ostal mož beseda in naslednje leto zaobljubo izpolnil. Ob obnovi cerkve sredi 20. stoletja so morali te freske zaradi slabega stanja odstraniti, ostala pa je njegova znamenita slika »Marija Pomagaj«, na katero je simbolično vezan nastanek največjega romarskega središča v Sloveniji, Brezij na Gorenjskem.
—–
Politik JOSIP GOSTINČAR se je v Ljubljani izučil sitarskega rokodelstva in začel delovati v socialnodemokratskem gibanju. V zadnjih letih 19. stoletja je skupaj z Janezom Evangelistom Krekom organiziral krščanskosocialno delavstvo in postal tajnik Slovenskega katoliškega delavskega društva ter načelnik Delavskega konzumnega društva. Pred prvo svetovno vojno se je kot član državnega zbora zavzemal za samostojno slovensko univerzo, po vojni pa je bil med drugim minister za socialno politiko. V številne časopise in glasila je pisal članke o socialnih in političnih vprašanjih ter si prizadeval za zboljšanje gmotnega in družbenega položaja delavstva. Josip Gostinčar se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Beričevem pri Ljubljani.
—–
Kipar JOŽEF STRAUB je eden najpomembnejših predstavnikov baročnega kiparstva na slovenskem Štajerskem. Leta 1743 je v Mariboru ustanovil slovito kiparsko delavnico. Med njegova najboljša dela sodita oltarja za minoritsko cerkev na Ptuju in za cerkev v Studenicah. Znan je po težki, masivni poznobročni oltarni arhitekturi, ki je po obliki rokokojska. S tem slogom pa se ne ujemajo težka ornamentika in nevsakdanje, teatralične, nadnaravno velike skulpture. Poleg tega so za Strauba značilni bogata igra gub na oblačilih, izrazita čustvena razgibanost dolgih, vitkih in elegantnih figur ter močna ekspresivnost monumentalnih likov, ki včasih prehajajo kar v esktatičnost. Jožef Straub se je rodil na današnji dan leta 1712 na Würtenberškem.
—–
Novinar STANE ŠKRABAR – BRAŠKAR je leta 1933 končal trgovsko akademijo v Ljubljani in bil nato bančni uradnik. V letih med svetovnima vojnama je deloval v Društvu slovenskih fantov in deklet, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim vodja propagande v štabu 4. operativne cone in delal v uredništvu Ljudske pravice. Po vojni je bil med drugim odgovorni urednik revije »Tovariš« in direktor »Primorskega tiska«, nekaj časa pa tudi v diplomatski službi v Berlinu. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Kranjski Gori.
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …
Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …
Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…
»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …
Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...
Neveljaven email naslov