Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Knežji kamen, Srečko Kosovel, Božena Ravnihar
Knežji kamen – knežji oziroma sodni prestol na nekdanjem vojaškem zbirnem mestu znotraj utrdb krnskega gradu – je bil do leta 820 simbol tistega dela oblasti, ki so jo grofu oziroma vojvodi do 12. stoletja lahko podelili kosezi, dediči nekdanjega ljudskega zbora svobodnjakov. Pozneje pa je bil knežji kamen namenjen ljudski poklonitvi, ustoličenju novega vojvode in obredu v slovenskem jeziku. Po ustoličenju so krenili do cerkve Gospe Svete. Tam sta bila slovesna služba božja in kosilo.
Popoldne je novi knez na bližnjem vojvodskem prestolu že sprejemal darove podanikov, jim potrjeval pravice in sodil. Zadnji tak obred je bil na današnji dan leta 1414, ko so ustoličili koroškega vojvodo Ernesta Železnega. Knežji kamen je sicer spodnji del jonskega stebra; visok je okrog 65 centimetrov in izvira iz ruševin rimskega mesta Virun. Leta 1905 so ga razstavili v deželnem muzeju na Dunaju, po sto letih pa so ga prenesli v grbovno dvorano koroškega deželnega zbora. Knežji kamen je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za dva centa.
—–
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.
Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.
—–
Zdravnica BOŽENA RAVNIHAR je študirala v Ljubljani in Pragi ter leta 1940 v Beogradu diplomirala. V radiologiji in onkologiji se je izpopolnjevala na Švedskem, Danskem, v Franciji in Švici ter se nato zaposlila v državni splošni bolnišnici v Ljubljani. Od leta 1942 je bila v partizanih in delala v bolnišnični saniteti, vodila bolnišnice Rog, Pugled in Gaj, nazadnje pa je bila upravnica glavne uprave bolnišnice 7. korpusa. Po vojni se je zaposlila na Onkološkem institutu v Ljubljani (18 let je bila njegova direktorica), od leta 1971 pa je bila tudi redna profesorica na medicinski fakulteti. Leta 1989 je bila imenovana za častno doktorico Univerze v Ljubljani.
Na Onkološkem institutu je med drugim razvila histološko in citološko diagnostiko, posodobila radioterapijo ter vpeljala epidemiološke raziskave raka in se z njimi vključila v skupne mednarodne študije, zlasti raka na dojki. Bila je članica republiških in zveznih strokovnih svetovalnih organov, sodelovala je v številnih mednarodnih organizacijah ter doma in v tujini objavila vrsto strokovnih in znanstvenih člankov. Božena Ravnihar se je rodila na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Knežji kamen, Srečko Kosovel, Božena Ravnihar
Knežji kamen – knežji oziroma sodni prestol na nekdanjem vojaškem zbirnem mestu znotraj utrdb krnskega gradu – je bil do leta 820 simbol tistega dela oblasti, ki so jo grofu oziroma vojvodi do 12. stoletja lahko podelili kosezi, dediči nekdanjega ljudskega zbora svobodnjakov. Pozneje pa je bil knežji kamen namenjen ljudski poklonitvi, ustoličenju novega vojvode in obredu v slovenskem jeziku. Po ustoličenju so krenili do cerkve Gospe Svete. Tam sta bila slovesna služba božja in kosilo.
Popoldne je novi knez na bližnjem vojvodskem prestolu že sprejemal darove podanikov, jim potrjeval pravice in sodil. Zadnji tak obred je bil na današnji dan leta 1414, ko so ustoličili koroškega vojvodo Ernesta Železnega. Knežji kamen je sicer spodnji del jonskega stebra; visok je okrog 65 centimetrov in izvira iz ruševin rimskega mesta Virun. Leta 1905 so ga razstavili v deželnem muzeju na Dunaju, po sto letih pa so ga prenesli v grbovno dvorano koroškega deželnega zbora. Knežji kamen je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za dva centa.
—–
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.
Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.
—–
Zdravnica BOŽENA RAVNIHAR je študirala v Ljubljani in Pragi ter leta 1940 v Beogradu diplomirala. V radiologiji in onkologiji se je izpopolnjevala na Švedskem, Danskem, v Franciji in Švici ter se nato zaposlila v državni splošni bolnišnici v Ljubljani. Od leta 1942 je bila v partizanih in delala v bolnišnični saniteti, vodila bolnišnice Rog, Pugled in Gaj, nazadnje pa je bila upravnica glavne uprave bolnišnice 7. korpusa. Po vojni se je zaposlila na Onkološkem institutu v Ljubljani (18 let je bila njegova direktorica), od leta 1971 pa je bila tudi redna profesorica na medicinski fakulteti. Leta 1989 je bila imenovana za častno doktorico Univerze v Ljubljani.
Na Onkološkem institutu je med drugim razvila histološko in citološko diagnostiko, posodobila radioterapijo ter vpeljala epidemiološke raziskave raka in se z njimi vključila v skupne mednarodne študije, zlasti raka na dojki. Bila je članica republiških in zveznih strokovnih svetovalnih organov, sodelovala je v številnih mednarodnih organizacijah ter doma in v tujini objavila vrsto strokovnih in znanstvenih člankov. Božena Ravnihar se je rodila na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov