Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Žiga Lamberg, Ivan Gutman, Marij Osana, Janez Ivan Jerman

Leta 1463 je Ljubljana dobila prvega škofa -  ŽIGO  LAMBERGA. Bil je iz plemiške rodbine, ki je prišla na Kranjsko s Koroškega. V lasti je imela več gradov, njena moč se je stopnjevala od 15. do 18. stoletja; iz nje so izšli visoki državniki, politiki, vojaki in cerkveni dostojanstveniki. Pripadal ji je tudi sloviti Lambergar, ki se je po ljudskem izročilu tako uspešno boril s Pegamom; verjetno je šlo za škofovega nečaka, viteza Karla Lamberga, ki je zares slovel po mnogih turnirskih zmagah.

Žiga Lamberg se je rodil v Ljubljani, letnica ni znana. Študiral je na Dunaju in v Padovi ter leta 1461 doktoriral iz cerkvenega prava. Kot prvi ljubljanski škof je najprej utrdil položaj škofije, tako da je bila ta neposredno podrejena papežu, popravil in prezidal je ljubljansko stolnico – romarsko cerkev svetega Nikolaja, ki so jo leta 1468 požgali Turki - in obnovil cerkev v  Gornjem Gradu, ki so jo leta 1471 prav tako opustošili Turki.

Imenovali so ga tudi za komisarja pri ustanavljanju protiturške križarske vojske in tudi to dolžnost je uspešno opravljal. Med drugim je bil še član papeške komisije za razglasitev Heme Krške za svetnico. Ko je škof Žiga Lamberg na današnji dan pred 532-imi leti umrl, so ga pokopali v Ljubljani, slabih dvesto let pozneje pa so prenesli njegove telesne ostanke na lamberški grad Kamen pri Begunjah na Gorenjskem.

—–

Na današnji dan leta 1808 se je v Mokronogu rodil politik  IVAN  GUTMAN.  Kot prvi magistratni svetnik je bil v kriznih obdobjih od leta 1848 do 69 namestnik ljubljanskega župana. Sodeloval je pri organiziranju ljubljanske nacionalne garde leta 1848, na pobudo slovenskega društva je dal ljubljanskim ulicam pripisati slovenska imena in se istega leta udeležil tudi praškega kongresa slovanskih društev. Kot član Kranske kmetijske družbe in kranjskega deželnega zbora se je Ivan Guman zavzemal za izsuševanje ljubljanskega barja, za ustanovitev Kreditnega zavoda za mala posestva in za deželno zavarovalnico proti ognju.

—–

Elektrotehnik  MARIJ  OSANA je leta 1906 diplomiral na Tehniški višji šoli na Dunaju ter nato dvajset let služboval pri Direkciji pošte in telegrafa v Trstu in Ljubljani. Pozneje je bil izredni in redni profesor, večkrat pa tudi dekan ljubljanske tehniške fakultete. Velja za začetnika  izobraževalnega in raziskovalnega dela na področju telekomunikacij, telegrafije in telefonije v Sloveniji ter za “očeta” slovenske radiofonije. Po njegovi zamisli so leta 1928 izdelali tudi pavzni znak ljubljanske radijske postaje – kukavico. To je bila prava preparirana kukavica, s svojim ku-ku pa je označevala napoved točnega časa in kadar je zakukala, so se ji zasvetile oči; vanje sta bili namreč vgrajeni dve majhni žarnici.

Organiziral je tudi radiotelegrafsko in radiotelefonsko omrežje za našo radijsko postajo ter za beograjsko, zagrebško in skopsko, leta 1932 je vodil graditev oddajnika ljubljanskega radia v Domžalah, za katerega je načrte naredil sam,  sodeloval pa je tudi pri polaganju in meritvah telekomunikacijskih kablov v Jadranskem morju. Marij Osana se je rodil na današnji dan  pred 140-imi leti v Trstu.

—–

Gledališki igralec, pedagog in organizator  JANEZ  IVAN  JERMAN  se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Žrnovnici pri Splitu. Študiral je v ljubljanski in praški gledališki šoli. Prvič je nastopil v ljubljanskem Narodnem gledališču leta 1921 in s krajšimi prekinitvami ostal njegov član do upokojitve leta 1960. Vselej je veljal za mojstrskega interpreta intelektualnih vlog. Od leta 1957 je bil predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost  in tudi njen rektor. Leta 1980 je za svoje gledališko delo dobil Borštnikov prstan. Ivan Jerman je med drugim napisal tudi knjigo o slovenskih dramskih igralcih med drugo svetovno vojno.