Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Končana poslikava cerkve v Hrastôvljah, fašisti v Trstu zažgali Slovenski narodni dom, prvo svetovno nogometno prvenstvo, nad Mariborom zračna ladja LZ 127
Danes je minilo 530 let od takrat, ko je bila končana poslikava znamenite cerkve v Hrastôvljah – freske Stvarjenje sveta, Poklon treh kraljev in Mrtvaški ples so svetovno znane. Slikarska dela je opravil mojster Janez iz Kastva. Freske so postale znane, ko jih je leta 1949 odkril domačin Jože Pohlen, eden prvih slovenskih kiparjev, ki so si akademsko izobrazbo pridobili na akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani.
—–
13. julija 1920 so fašisti v Trstu zažgali Slovenski narodni dom, v katerem so bili tudi uradi političnega društva Edinost, prosvetnih društev in Tržaške hranilnice in posojilnice ter slovenska čitalnica. Požig je bil ena izmed akcij v sklopu preganjanja in zatiranja Slovencev v Trstu in na Primorskem in začetek najhujšega obdobja raznarodovalnih in zastraševalnih akcij italijanskih nacionalistov proti Slovencem na Tržaškem. Medtem ko je Narodni dom v Trstu gorel, so fašisti razdejali in oropali še druge slovenske ustanove, naslednji dan pa požgali tudi Narodni dom v Pulju. V naslednjih dveh letih je bilo po podatkih italijanskih zgodovinarjev požganih, napadenih ali razdejanih več kot sto trideset poslopij, središč delavskih in slovenskih narodnih organizacij, knjižnic, telovadnic, župnišč in tiskarn.
—–
Na današnji dan pred devetdesetimi leti se je v Urugvaju v Južni Ameriki začelo prvo svetovno prvenstvo v zgodovini nogometa. Sodelovalo je 13 državnih moštev, med njimi le štiri iz Evrope: Francija, Belgija, Jugoslavija in Romunija. Drugi evropski nogometaši so se ustrašili dolgega potovanja in drugačnega podnebja. Zadnje tekme so bile na stadionu Centenario v Montevideu, ki je že takrat sprejel 80.000 gledalcev. Leta 1930 je prvi svetovni nogometni prvak postala reprezentanca Urugvaja, ki je v finalu premagala Argentino z 2 : 0, Jugoslavija pa se je uvrstila na četrto mesto.
—–
13. julija 1931 – približno ob 15-ih – se je nad Mariborom pojavila tako imenovana zračna ladja LZ 127, imenovana Graf Zeppelin. Priletela je po toku Drave od Celovca in nadaljevala let proti Radgoni. Sicer pa je na krožno plovbo nad Avstrijo iz nemškega Friedrichshafna poletela že 11. julija. Upravljal jo je kapitan von Schiller, na krovu pa je bilo 40 potnikov. Pristala je na Dunaju.
Maribor je bil zaradi tega prizora na nogah in je gledal v nebo, saj je cepelin plul tako nizko, da je bilo razločno videti napis z njegovim imenom.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Končana poslikava cerkve v Hrastôvljah, fašisti v Trstu zažgali Slovenski narodni dom, prvo svetovno nogometno prvenstvo, nad Mariborom zračna ladja LZ 127
Danes je minilo 530 let od takrat, ko je bila končana poslikava znamenite cerkve v Hrastôvljah – freske Stvarjenje sveta, Poklon treh kraljev in Mrtvaški ples so svetovno znane. Slikarska dela je opravil mojster Janez iz Kastva. Freske so postale znane, ko jih je leta 1949 odkril domačin Jože Pohlen, eden prvih slovenskih kiparjev, ki so si akademsko izobrazbo pridobili na akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani.
—–
13. julija 1920 so fašisti v Trstu zažgali Slovenski narodni dom, v katerem so bili tudi uradi političnega društva Edinost, prosvetnih društev in Tržaške hranilnice in posojilnice ter slovenska čitalnica. Požig je bil ena izmed akcij v sklopu preganjanja in zatiranja Slovencev v Trstu in na Primorskem in začetek najhujšega obdobja raznarodovalnih in zastraševalnih akcij italijanskih nacionalistov proti Slovencem na Tržaškem. Medtem ko je Narodni dom v Trstu gorel, so fašisti razdejali in oropali še druge slovenske ustanove, naslednji dan pa požgali tudi Narodni dom v Pulju. V naslednjih dveh letih je bilo po podatkih italijanskih zgodovinarjev požganih, napadenih ali razdejanih več kot sto trideset poslopij, središč delavskih in slovenskih narodnih organizacij, knjižnic, telovadnic, župnišč in tiskarn.
—–
Na današnji dan pred devetdesetimi leti se je v Urugvaju v Južni Ameriki začelo prvo svetovno prvenstvo v zgodovini nogometa. Sodelovalo je 13 državnih moštev, med njimi le štiri iz Evrope: Francija, Belgija, Jugoslavija in Romunija. Drugi evropski nogometaši so se ustrašili dolgega potovanja in drugačnega podnebja. Zadnje tekme so bile na stadionu Centenario v Montevideu, ki je že takrat sprejel 80.000 gledalcev. Leta 1930 je prvi svetovni nogometni prvak postala reprezentanca Urugvaja, ki je v finalu premagala Argentino z 2 : 0, Jugoslavija pa se je uvrstila na četrto mesto.
—–
13. julija 1931 – približno ob 15-ih – se je nad Mariborom pojavila tako imenovana zračna ladja LZ 127, imenovana Graf Zeppelin. Priletela je po toku Drave od Celovca in nadaljevala let proti Radgoni. Sicer pa je na krožno plovbo nad Avstrijo iz nemškega Friedrichshafna poletela že 11. julija. Upravljal jo je kapitan von Schiller, na krovu pa je bilo 40 potnikov. Pristala je na Dunaju.
Maribor je bil zaradi tega prizora na nogah in je gledal v nebo, saj je cepelin plul tako nizko, da je bilo razločno videti napis z njegovim imenom.
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov