Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Julius Kugy, Jakob Kelemina, general Karl Brenner podpisal »Posebno povelje št. 1«, Leon Štukelj v Atlanti najstarejši živeči olimpionik
Gorník in planinski pisatelj Julius Kugy se je rodil na današnji dan leta 1858 v Gorici. Tako po materi kot po očetu je imel slovenske prednike. Na Dunaju je študiral pravo, leta 1882 je doktoriral in nato kot veletrgovec živel v Trstu. Bil je član tržaškega nemškega kulturnega krožka, pevskih zborov in organist. V gore je sprva hodil kot navdušen botanik in objavil nekaj člankov s to tematiko. Leta 1875 je bil prvič na Triglavu, nato pa je do leta 1912 opravil veliko vzponov v Julijskih Alpah, med njimi približno 50 prvenstvenih. V številnih planinskih spisih in knjigah se kaže kot izrazit predstavnik esteticizma v alpinizmu. Lepote Julijskih Alp je razkril vsemu svetu. V eni izmed svojih sedmih knjig – vse so izšle tudi v slovenskem prevodu – je Julius Kugy zapisal:
»Ne moreš vsega plačati. Kar je največ vredno, ostane neporavnano. Le iz vsega srca se lahko zahvališ, seveda pa je treba za kaj takega pravih ljudi.«
Na Turi blizu Loga v Trenti mu je Planinska zveza Slovenije leta 1953 postavila spomenik.
Leta 1882 se je na Vinskem Vrhu pri Ormožu rodil filolog in literarni teoretik Jakob Kelemina. Leta 1927 je izšla njegova knjiga Literarna veda, prvi sistematični pregled literarne stroke v slovenščini, letos pa mineva tudi 90 let od izida njegovega narodopisnega dela »Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva«. Jakob Kelemina velja tudi za utemeljitelja germanistike na ljubljanski univerzi, ki si je pod njegovim vodstvom v takratni Jugoslaviji pridobila vodilno mesto. Z veliko prizadevnostjo je zbral in uredil dragoceno knjižnico germanskega seminarja, ki pa je med vojno skoraj v celoti pogorela. Po letu 1945 je vpeljal študij anglistike in bil sprva tako rekoč edini predavatelj na oddelku.
julija 1942 leta je nemški policijski poveljnik general Karl Brenner podpisal »Posebno povelje št. 1«, s katerim je ukazal trem bataljonom uničiti tri vasi, med temi Spodnjo Kokro, Hrastnik in Sovodenj, ustreliti vse moške od 15. leta naprej, ženske in otroke pa odpeljati v taborišče. Povelje so izpolnili že ob zori naslednjega dne.
—–
19. julija 1996 so se v Atlanti v Združenih državah začele 26. poletne olimpijske igre. Na slovesnosti ob odprtju iger je olimpijski ogenj prižgal boksar Muhamaad Ali. Osrednja osebnost uvodnega dogajanja pa je bil tedaj 97-letni Leon Štukelj, najstarejši živeči prejemnik olimpijskega odličja, ki mu je bila namenjena posebna pozornost … Slovenija je v Atlanti osvojila dve srebrni odličji – atletinja Brigita Bukovec na 100 metrov z ovirami in kajakaš na divjih vodah Andraž Vehovar.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Julius Kugy, Jakob Kelemina, general Karl Brenner podpisal »Posebno povelje št. 1«, Leon Štukelj v Atlanti najstarejši živeči olimpionik
Gorník in planinski pisatelj Julius Kugy se je rodil na današnji dan leta 1858 v Gorici. Tako po materi kot po očetu je imel slovenske prednike. Na Dunaju je študiral pravo, leta 1882 je doktoriral in nato kot veletrgovec živel v Trstu. Bil je član tržaškega nemškega kulturnega krožka, pevskih zborov in organist. V gore je sprva hodil kot navdušen botanik in objavil nekaj člankov s to tematiko. Leta 1875 je bil prvič na Triglavu, nato pa je do leta 1912 opravil veliko vzponov v Julijskih Alpah, med njimi približno 50 prvenstvenih. V številnih planinskih spisih in knjigah se kaže kot izrazit predstavnik esteticizma v alpinizmu. Lepote Julijskih Alp je razkril vsemu svetu. V eni izmed svojih sedmih knjig – vse so izšle tudi v slovenskem prevodu – je Julius Kugy zapisal:
»Ne moreš vsega plačati. Kar je največ vredno, ostane neporavnano. Le iz vsega srca se lahko zahvališ, seveda pa je treba za kaj takega pravih ljudi.«
Na Turi blizu Loga v Trenti mu je Planinska zveza Slovenije leta 1953 postavila spomenik.
Leta 1882 se je na Vinskem Vrhu pri Ormožu rodil filolog in literarni teoretik Jakob Kelemina. Leta 1927 je izšla njegova knjiga Literarna veda, prvi sistematični pregled literarne stroke v slovenščini, letos pa mineva tudi 90 let od izida njegovega narodopisnega dela »Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva«. Jakob Kelemina velja tudi za utemeljitelja germanistike na ljubljanski univerzi, ki si je pod njegovim vodstvom v takratni Jugoslaviji pridobila vodilno mesto. Z veliko prizadevnostjo je zbral in uredil dragoceno knjižnico germanskega seminarja, ki pa je med vojno skoraj v celoti pogorela. Po letu 1945 je vpeljal študij anglistike in bil sprva tako rekoč edini predavatelj na oddelku.
julija 1942 leta je nemški policijski poveljnik general Karl Brenner podpisal »Posebno povelje št. 1«, s katerim je ukazal trem bataljonom uničiti tri vasi, med temi Spodnjo Kokro, Hrastnik in Sovodenj, ustreliti vse moške od 15. leta naprej, ženske in otroke pa odpeljati v taborišče. Povelje so izpolnili že ob zori naslednjega dne.
—–
19. julija 1996 so se v Atlanti v Združenih državah začele 26. poletne olimpijske igre. Na slovesnosti ob odprtju iger je olimpijski ogenj prižgal boksar Muhamaad Ali. Osrednja osebnost uvodnega dogajanja pa je bil tedaj 97-letni Leon Štukelj, najstarejši živeči prejemnik olimpijskega odličja, ki mu je bila namenjena posebna pozornost … Slovenija je v Atlanti osvojila dve srebrni odličji – atletinja Brigita Bukovec na 100 metrov z ovirami in kajakaš na divjih vodah Andraž Vehovar.
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov