Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Knjige, ki so Slovence naučile brati, Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, Šesta dobitnica Borštnikovega prstana
Sedemindvajsetega julija 1851 so v Celovcu podpisali ustanovno listino Društva za izdajanje in širjenje knjig – zdajšnje Mohorjeve družbe. Leto pozneje je društvo že izdalo prve knjige in jih razposlalo 785 naročnikom, leta 1862 pa je prvič razpisalo nagrade za povest, izvirno ali prevedeno, za zgodovinsko besedilo in za naravoslovno študijo. Prve nagrade so dobili Janez Cigler, Filip Jakob Kafol in Fran Erjavec. Pobudo za ustanovitev družbe, ki bi izdajala kakovostne knjige za slovensko ljudstvo, je sicer že leta 1845 dal Anton Martin Slomšek. Namenjena naj bi bila narodnemu prebujanju, izobraževanju in kulturnemu napredku Slovencev na podlagi krščanskih načel. To zamisel sta leta 1851 začela v Celovcu uresničevati Andrej Einspiler in Anton Janežič. Leta 1860 je imela družba tisoč članov, v zadnjem desetletju 19. stoletja pa že več kot petdeset tisoč.
—–
Sedemindvajsetega julija leta 1857 je v Trst prvič uradno pripeljal vlak, ki ga je vlekla okrašena lokomotiva z imenom Capo d Istria – Koper. Z njim se je pripeljal tudi cesar Franc Jožef. S tem je bila dana v uporabo železniška povezava med Dunajem, prestolnico avstro-ogrske monarhije, in njenim največjim oknom v svet, pristaniščem v Trstu. Izgradnja železniške proge je bila zelo zahtevna, saj je bilo treba premostiti številne naravne ovire – gorski prelaz Semmering, močvirno območje med Pesnico in Mariborom, ljubljansko barje pri Borovnici, kjer je tedaj nastal eden največjih viaduktov v Evropi, in kraški rob. Ta železnica je povezala s Slovenci naseljene dežele in omogočila razvoj industrije in rudarstva, seveda pa je prizadela domače cestno prevozništvo. Odprtje železniške proge so združili z odprtjem tržaškega vodovoda. Med graditvijo proge so namreč odkrili zajetne vire pitne vode, ki so jo črpali do višje ležečega vodnega stolpa in nato speljali do Nabrežine. Od tu je vodovod potekal pod železniškimi tiri do Trsta. Številne zanimivosti, povezane z železniško progo Dunaj–Trst, danes najdemo v Muzeju južne železnice v Šentjurju pri Celju, ki ga vodi Mihael Bučar.
—–
Gledališka igralka Ančka Levar je prvič nastopila leta 1933 v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, čez tri leta pa je bila že angažirana v ljubljanski Drami. Že na prvih nastopih je osvojila občinstvo z neposrednostjo in mladostnim čarom, ki se je prilegal predvsem vlogam naivk. V letih od 1957 do 1963 je igrala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu. V tem obdobju je od mladostnih odrskih stvaritev dokončno prešla k zrelejšim likom, kakršne je upodabljala tudi po vrnitvi v Ljubljano. Rodila se je na današnji dan leta 1915 v Grahôvem pri Cerknici. Leta 1975 je prejela Borštnikov prstan, najvišjo slovensko nagrado za življenjsko delo na področju gledališke igre.
—–
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Knjige, ki so Slovence naučile brati, Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, Šesta dobitnica Borštnikovega prstana
Sedemindvajsetega julija 1851 so v Celovcu podpisali ustanovno listino Društva za izdajanje in širjenje knjig – zdajšnje Mohorjeve družbe. Leto pozneje je društvo že izdalo prve knjige in jih razposlalo 785 naročnikom, leta 1862 pa je prvič razpisalo nagrade za povest, izvirno ali prevedeno, za zgodovinsko besedilo in za naravoslovno študijo. Prve nagrade so dobili Janez Cigler, Filip Jakob Kafol in Fran Erjavec. Pobudo za ustanovitev družbe, ki bi izdajala kakovostne knjige za slovensko ljudstvo, je sicer že leta 1845 dal Anton Martin Slomšek. Namenjena naj bi bila narodnemu prebujanju, izobraževanju in kulturnemu napredku Slovencev na podlagi krščanskih načel. To zamisel sta leta 1851 začela v Celovcu uresničevati Andrej Einspiler in Anton Janežič. Leta 1860 je imela družba tisoč članov, v zadnjem desetletju 19. stoletja pa že več kot petdeset tisoč.
—–
Sedemindvajsetega julija leta 1857 je v Trst prvič uradno pripeljal vlak, ki ga je vlekla okrašena lokomotiva z imenom Capo d Istria – Koper. Z njim se je pripeljal tudi cesar Franc Jožef. S tem je bila dana v uporabo železniška povezava med Dunajem, prestolnico avstro-ogrske monarhije, in njenim največjim oknom v svet, pristaniščem v Trstu. Izgradnja železniške proge je bila zelo zahtevna, saj je bilo treba premostiti številne naravne ovire – gorski prelaz Semmering, močvirno območje med Pesnico in Mariborom, ljubljansko barje pri Borovnici, kjer je tedaj nastal eden največjih viaduktov v Evropi, in kraški rob. Ta železnica je povezala s Slovenci naseljene dežele in omogočila razvoj industrije in rudarstva, seveda pa je prizadela domače cestno prevozništvo. Odprtje železniške proge so združili z odprtjem tržaškega vodovoda. Med graditvijo proge so namreč odkrili zajetne vire pitne vode, ki so jo črpali do višje ležečega vodnega stolpa in nato speljali do Nabrežine. Od tu je vodovod potekal pod železniškimi tiri do Trsta. Številne zanimivosti, povezane z železniško progo Dunaj–Trst, danes najdemo v Muzeju južne železnice v Šentjurju pri Celju, ki ga vodi Mihael Bučar.
—–
Gledališka igralka Ančka Levar je prvič nastopila leta 1933 v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, čez tri leta pa je bila že angažirana v ljubljanski Drami. Že na prvih nastopih je osvojila občinstvo z neposrednostjo in mladostnim čarom, ki se je prilegal predvsem vlogam naivk. V letih od 1957 do 1963 je igrala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu. V tem obdobju je od mladostnih odrskih stvaritev dokončno prešla k zrelejšim likom, kakršne je upodabljala tudi po vrnitvi v Ljubljano. Rodila se je na današnji dan leta 1915 v Grahôvem pri Cerknici. Leta 1975 je prejela Borštnikov prstan, najvišjo slovensko nagrado za življenjsko delo na področju gledališke igre.
—–
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov