Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Začetek nove dobe Ljubljanskega gradu, Veliko ime slovenske pedagogike, Književnik in gledališčnik sodobnih pogledov
Leta 1905, v obdobju županovanja dr. Ivana Hribarja, je Ljubljanski grad iz deželne prešel v mestno last. Sprememba lastništva je že na začetku prejšnjega stoletja spodbudila zamisel o popolni prenovi in spremembi namembnosti. Tako je časopis Slovenec že leta 1908 objavil občinski načrt prenove in oživitve ljubljanskega gradu, ki so ga pripravili dve leti prej.
V prostorih pritličja in prvega nadstropja se ima nastaniti: restavracija, knjižnica in arhiv, galerija slik in podobni material. Predno bi se pa to izvedlo, je treba misliti na stroške. Ker bi to vse stalo ogromno vsoto, se da stvar le polagoma izvršiti. Za tujce treba predvsem grad vabljiv storiti. Tu bi bilo treba posnemati po Gradcu in Solnogradu. Kar je v večjih mestih z gradovi dobro in praktično, bo brezdvomno tudi za Ljubljano.
O potrebi po vzpenjači tedaj še niso govorili, prednost so dali ureditvi vodovoda, električne napeljave, poti in drevoredov. Ljubljanski grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, je danes ena najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji.
—–
Leta 1893 se je v Velenju rodil pisatelj in pedagog Gustav Šilih. Med prvo svetovno vojno je bil ranjen na soški fronti, nato je bil Maistrov borec za severno mejo, med 2. svetovno vojno pa so ga Nemci kot rodoljuba zaprli. Objavil je deset knjig, ki sodijo v vrh slovenske pedagogike, ter približno 60 obsežnejših in 300 krajših razprav in člankov, ukvarjal pa se je tudi z metodiko jezikovnega pouka. Kot književnik je s psevdonimom Graščan objavljal prozo in poezijo, obsežnejši deli pa sta romana "Nekoč je bilo jezero" – napisal ga je pod vplivom Finžgarjevega dela "Pod svobodnim soncem" – ter "Beli dvor", prvi obsežnejši slovenski mladinski roman. To delo Gustava Šiliha je po svoje prav nenavadna književnost, kakršne mi Slovenci nimamo veliko, še posebno pa ne tako obsežne. Gre za nekakšno mešanico napetega, skoraj pustolovskega romana, kmečke povesti, poučnih nasvetov bralcu in celo navodil za umno kmetovanje in vrtnarjenje.
—–
Dramatik, kritik in esejist Josip Tavčar je po drugi svetovni vojni končal licej v Trstu, germanistiko pa je študiral v Benetkah in Neaplju. Najprej je bil profesor v Kopru, nato pa v Trstu. Bil je vsestranski kulturni delavec, več let tudi umetniški vodja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Najprej je pisal v italijanščini, nato pa v slovenščini in se uveljavil kot posrednik med tema kulturama. Sprva je objavljal novele s socialno in psihološko tematiko, nato pa se je posvetil dramatiki. V gledaliških igrah je razvijal fantastiko in s farso razkrival groteskne razsežnosti poseganja tehnizirane in komercializirane stvarnosti v človeka. Pisal je tudi radijske in televizijske igre. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Dutovljah pri Sežani.
—–
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Začetek nove dobe Ljubljanskega gradu, Veliko ime slovenske pedagogike, Književnik in gledališčnik sodobnih pogledov
Leta 1905, v obdobju županovanja dr. Ivana Hribarja, je Ljubljanski grad iz deželne prešel v mestno last. Sprememba lastništva je že na začetku prejšnjega stoletja spodbudila zamisel o popolni prenovi in spremembi namembnosti. Tako je časopis Slovenec že leta 1908 objavil občinski načrt prenove in oživitve ljubljanskega gradu, ki so ga pripravili dve leti prej.
V prostorih pritličja in prvega nadstropja se ima nastaniti: restavracija, knjižnica in arhiv, galerija slik in podobni material. Predno bi se pa to izvedlo, je treba misliti na stroške. Ker bi to vse stalo ogromno vsoto, se da stvar le polagoma izvršiti. Za tujce treba predvsem grad vabljiv storiti. Tu bi bilo treba posnemati po Gradcu in Solnogradu. Kar je v večjih mestih z gradovi dobro in praktično, bo brezdvomno tudi za Ljubljano.
O potrebi po vzpenjači tedaj še niso govorili, prednost so dali ureditvi vodovoda, električne napeljave, poti in drevoredov. Ljubljanski grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, je danes ena najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji.
—–
Leta 1893 se je v Velenju rodil pisatelj in pedagog Gustav Šilih. Med prvo svetovno vojno je bil ranjen na soški fronti, nato je bil Maistrov borec za severno mejo, med 2. svetovno vojno pa so ga Nemci kot rodoljuba zaprli. Objavil je deset knjig, ki sodijo v vrh slovenske pedagogike, ter približno 60 obsežnejših in 300 krajših razprav in člankov, ukvarjal pa se je tudi z metodiko jezikovnega pouka. Kot književnik je s psevdonimom Graščan objavljal prozo in poezijo, obsežnejši deli pa sta romana "Nekoč je bilo jezero" – napisal ga je pod vplivom Finžgarjevega dela "Pod svobodnim soncem" – ter "Beli dvor", prvi obsežnejši slovenski mladinski roman. To delo Gustava Šiliha je po svoje prav nenavadna književnost, kakršne mi Slovenci nimamo veliko, še posebno pa ne tako obsežne. Gre za nekakšno mešanico napetega, skoraj pustolovskega romana, kmečke povesti, poučnih nasvetov bralcu in celo navodil za umno kmetovanje in vrtnarjenje.
—–
Dramatik, kritik in esejist Josip Tavčar je po drugi svetovni vojni končal licej v Trstu, germanistiko pa je študiral v Benetkah in Neaplju. Najprej je bil profesor v Kopru, nato pa v Trstu. Bil je vsestranski kulturni delavec, več let tudi umetniški vodja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Najprej je pisal v italijanščini, nato pa v slovenščini in se uveljavil kot posrednik med tema kulturama. Sprva je objavljal novele s socialno in psihološko tematiko, nato pa se je posvetil dramatiki. V gledaliških igrah je razvijal fantastiko in s farso razkrival groteskne razsežnosti poseganja tehnizirane in komercializirane stvarnosti v človeka. Pisal je tudi radijske in televizijske igre. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Dutovljah pri Sežani.
—–
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov