Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Vojaški spopad na stičišču slovanskega, ogrskega in germanskega sveta, Ptujski graščak – cesarjev diplomat, Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov, Arhitekt, pri gledališču in filmu

Monošter ali Szentgotthard, mesto ob sotočju Rabe in Labnice v slovenskem Porabju, ob današnji tromeji med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo, se je zapisal v zgodovino 1. avgusta 1664, ko je tam potekala velika bitka med otomanskimi osvajalci in krščansko vojsko. Turki so bili premagani, ustavljeno pa je bilo tudi njihovo prodiranje proti zahodu. Monošter je danes središče porabskih Slovencev, sedež generalnega konzulata in Zveze Slovencev na Madžarskem.

—–

Z bitko pri Monoštru pa je povezano ime škotskega plemiča domnevno ogrskega izvora Valterja Leslieja, ki je leta 1624 zapustil domovino in se na tujem sprva predvsem vojaško uveljavil. Leta 1656 je od zagrebških jezuitov kupil ptujski grad in se v obdobju bivanja na Slovenskem proslavil predvsem kot vojak, v zrelih letih pa je uspešno opravil nekaj diplomatskih misij. Kot udeležencu bitke pri Monoštru mu je cesar Leopold I. zaupal zahtevno nalogo ratifikacije mirovne pogodbe s turškim sultanom Mehmedom IV. Leslie je svoje poslanstvo uspešno končal, vendar je zaradi dolge in naporne poti ter večtedenskih pogajanj v Carigradu kmalu po vrnitvi domov zbolel in umrl. Za ta diplomatski uspeh je cesar Valterja Leslieja odlikoval z redom zlatega runa, ki so ga sicer prejeli le redki, njegovi potomci pa so dali odlikovanje skupaj z družinskim grbom vklesati nad portal viteške dvorane v Ptujskem gradu.

—–

Leta 1876 se je v Miklavžu pri Ormožu rodil poznejši mariborski škof Ivan Jožef Tomažič. Po mariborskem bogoslovju je v Innsbrucku doktoriral iz teologije in pozneje opravljal naloge škofijskega tajnika, kanonika ter predavatelja zgodovine in patristike. Leta 1933 je postal lavantinsko-mariborski škof. Pomagal je pri razvoju Katoliške akcije, Marijine kongregacije, Slomškove Bratovščine svetih Cirila in Metoda ter drugih verskih in posvetnih združenj.
Pod njegovim vodstvom so pospešili postopek Slomškove beatifikacije, sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Poudarjal je, da morata biti Cerkev in duhovščina nad političnimi strankami. Med nacistično okupacijo je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjev ukrep, po katerem bi moral sporočiti, da verski obredi z nastopom novega reda potekajo izključno v nemškem jeziku.

»Tega ne morem odrediti. Verniki lavantinske škofije so Slovenci, nemščine ne na podeželju razumeta niti dva odstotka vernikov.«

Po drugi svetovni vojni je boleče občutil tudi odnos komunistične oblasti do Katoliške cerkve. Škof Ivan Jožef Tomažič, ki se je rodil na današnji dan leta 1878 v Miklavžu pri Ormožu, je ob svoji sedemdesetletnici prejel visoko papeževo priznanje, imenovano »prisednik prestola Njegove svetosti«.

—–

Režiser, igralec, scenograf in gledališki pedagog Bojan Stupica je bil po poklicu arhitekt, vendar ga je že od mladosti privlačilo gledališče. Rodil se je na današnji dan pred 110 leti v Ljubljani. Njegovo poglavitno vodilo je bilo, da je treba pri vsaki uprizoritvi vzbuditi zanimanje občinstva z režijskimi poudarki in dovršeno izvedbo. Poskusil se je tudi kot filmski režiser: posnel je filma Jara gospoda in V mreži.

—–