Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
16.08.2020 6 min

Na današnji dan 16. avgust 2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor Zgodovine Kranjske od 13. stoletja naprej, prvi slovenski bonton, spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi, prva dobitnica Borštnikovega prstana

Zgodovinar Avgust Dimitz se je rodil leta 1827 v Ljubljani. Po študiju prava na Dunaju je postal predstojnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Več kot dve desetletji je bil tajnik Zgodovinskega društva za Kranjsko ter je preučeval arheološka vprašanja in stanje podeželskih arhivov. Najpomembnejše delo Avgusta Dimitza je obsežna Zgodovina Kranjske od 13. stoletja naprej v dvanajstih snopičih. V njej je podrobno obravnaval kmečke upore, turške vdore in reformacijo; temeljito je obdelal tudi začetke slovenske književnosti.

Pesnik, pisatelj in prevajalec Ivan Vesel s psevdonimom Vesnin je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani posvečen leta 1865, nato je služboval po raznih župnijah, nazadnje pa je bil dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Pisal je psevdoromantično epsko prozo in pesmi ter napisal zgodovinsko žaloigro Droh. Sestavil je tudi prvi slovenski bonton Olikani Slovenec. Bolj znan je kot prevajalec. Prevajal je zlasti dela ruskih dramatikov, med drugim Gogoljevega Revizorja, poezijo in prozo ter pripravil Rusko antologijo v slovenskih prevodih. Ivan Vesel se je rodil na današnji dan leta pred 180 leti v Mengšu.

Šestnajstega avgusta 1862 se je Janez Šribar iz Celja vpisal v planinsko vpisno knjigo v gostilni Andreja Erjavca v Logarski dolini. To je najverjetneje prva vpisna knjiga v slovenskih gorah, ki je ohranjena v Zgodovinskem arhivu v Celju. Imenovala se je Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi. Zapisi v njej so tudi v nemščini, italijanščini, latinščini, grščini in celo hebrejščini.

Gledališka igralka Elvira Kralj je v domačem Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Po prvi svetovni vojni je kot primorska begunka s starši prišla v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prva igralka, v ljubljanski Drami pa med najizrazitejšimi. Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, posebno Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v več filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve. Elvira Kralj, ki se je rodila leta 1900 v Trstu, je za svojo ustvarjalnost dobila Prešernovo nagrado in kot prva igralka pred 50 leti tudi Borštnikov prstan.

Gospodarski krogi v Sloveniji so že na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja začutili potrebo po ustanovitvi borze v Ljubljani. Najdejavnejši pri tem delu je bil gospodarstvenik Dragotin Hribar, ob strani pa mu je stala tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Tako je bila Ljubljanska borza za blago in vrednote ustanovljena na današnji dan leta 1924. Na začetku je lahko poslovala le kot blagovna borza,  predvsem  z  lesom in žitom, leta 1927 pa je postala popolna in je lahko poslovala tudi z vrednostnimi papirji, valutami in devizami. Bila je tretja največja borza v tedanji Jugoslaviji. Ob ustanovitvi je štela 43 članov, leta 1940 pa 195; to so bila vsa najpomembnejša slovenska gospodarska podjetja. Po letu 1945 je Ljubljanska borza prenehala delovati.


Na današnji dan

6324 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

16.08.2020 6 min

Na današnji dan 16. avgust 2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor Zgodovine Kranjske od 13. stoletja naprej, prvi slovenski bonton, spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi, prva dobitnica Borštnikovega prstana

Zgodovinar Avgust Dimitz se je rodil leta 1827 v Ljubljani. Po študiju prava na Dunaju je postal predstojnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Več kot dve desetletji je bil tajnik Zgodovinskega društva za Kranjsko ter je preučeval arheološka vprašanja in stanje podeželskih arhivov. Najpomembnejše delo Avgusta Dimitza je obsežna Zgodovina Kranjske od 13. stoletja naprej v dvanajstih snopičih. V njej je podrobno obravnaval kmečke upore, turške vdore in reformacijo; temeljito je obdelal tudi začetke slovenske književnosti.

Pesnik, pisatelj in prevajalec Ivan Vesel s psevdonimom Vesnin je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani posvečen leta 1865, nato je služboval po raznih župnijah, nazadnje pa je bil dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Pisal je psevdoromantično epsko prozo in pesmi ter napisal zgodovinsko žaloigro Droh. Sestavil je tudi prvi slovenski bonton Olikani Slovenec. Bolj znan je kot prevajalec. Prevajal je zlasti dela ruskih dramatikov, med drugim Gogoljevega Revizorja, poezijo in prozo ter pripravil Rusko antologijo v slovenskih prevodih. Ivan Vesel se je rodil na današnji dan leta pred 180 leti v Mengšu.

Šestnajstega avgusta 1862 se je Janez Šribar iz Celja vpisal v planinsko vpisno knjigo v gostilni Andreja Erjavca v Logarski dolini. To je najverjetneje prva vpisna knjiga v slovenskih gorah, ki je ohranjena v Zgodovinskem arhivu v Celju. Imenovala se je Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi. Zapisi v njej so tudi v nemščini, italijanščini, latinščini, grščini in celo hebrejščini.

Gledališka igralka Elvira Kralj je v domačem Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Po prvi svetovni vojni je kot primorska begunka s starši prišla v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prva igralka, v ljubljanski Drami pa med najizrazitejšimi. Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, posebno Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v več filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve. Elvira Kralj, ki se je rodila leta 1900 v Trstu, je za svojo ustvarjalnost dobila Prešernovo nagrado in kot prva igralka pred 50 leti tudi Borštnikov prstan.

Gospodarski krogi v Sloveniji so že na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja začutili potrebo po ustanovitvi borze v Ljubljani. Najdejavnejši pri tem delu je bil gospodarstvenik Dragotin Hribar, ob strani pa mu je stala tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Tako je bila Ljubljanska borza za blago in vrednote ustanovljena na današnji dan leta 1924. Na začetku je lahko poslovala le kot blagovna borza,  predvsem  z  lesom in žitom, leta 1927 pa je postala popolna in je lahko poslovala tudi z vrednostnimi papirji, valutami in devizami. Bila je tretja največja borza v tedanji Jugoslaviji. Ob ustanovitvi je štela 43 članov, leta 1940 pa 195; to so bila vsa najpomembnejša slovenska gospodarska podjetja. Po letu 1945 je Ljubljanska borza prenehala delovati.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov