Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Župan, ki ga je Prešeren počastil s sonetom, prvi Slovenski tajnik Štajerske kmetijske družbe v Gradcu, strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov, pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi

Janez Nepomuk Hradecky je bil sicer češkega rodu, toda svoje življenjsko delo je opravil v Ljubljani, saj  je bil od leta 1820 do leta 1846, torej kar 26 let njen župan: V tem času je pokazal izredne administrativne sposobnosti in veliko smisla za pomoč ljudem. Vedno je podpiral vse pomembnejše kulturne in druge akcije. Med  njegovim županovanjem so začeli osuševati Ljubljansko barje, zgradili so cesto od Ljubljane do Iga, tedanji leseni frančiškanski most nadomestili s kamnitim, uredili park Zvezda, ustanovili hranilnico ter odprli ubožnico in trgovsko učilišče. Za vse to je imel velike zasluge prav župan Hradecky. France Prešeren ga je počastil s sonetom; v njem ga je slavil kot zaslužnega moža in domoljuba. Janez Nepomuk Hradecky se je rodil leta  1775 v Ljubljani.

——

Pred 140. leti se je v Ivanjševcih ob Ščavnici rodil agronom Franc Holc. Diplomiral je leta 1905 na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju,  nato pa je  služboval na Moravskem in v Sarajevu. Od leta 1910 do 14 je bil prvi slovenski tajnik pri Štajerski kmetijski družbi v Gradcu. Franc Holc je reorganiziral slovenske podružnice te družbe na Spodnjem Štajerskem in sodeloval pri Gospodarskem glasniku in tako pripomogel k razvoju kmetijstva na tem območju.

—–

Alojz Štrancar je leta 1909 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju. Sprva je delal v Dalmaciji, nato pa v Ljubljani. Leta 1933 je prevzel vodenje hudourniške službe v Dravski banovini in postavil širše temelje razvoja stroke; zaslužen je za povečanje protierozijskih ukrepov in števila strokovnjakov za hudournike pred drugo svetovno vojno. Po njej je do leta 1966 deloval pri ljubljanskem Podjetju za urejanje hudournikov. S številnimi idejnimi in generalnimi projekti ureditve hudourniških območij v Sloveniji je posvečal pozornost tudi ohranjanju in varovanju okolja. Alojz Štrancar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Štrancarjih v Vipavski dolini.

30. avgusta 1917 je bil v uradniški dunajski vladi Ernsta Seidlerja za ministra brez listnice imenovan ugledni pravnik Ivan Žolger iz Slovenske Bistrice. Od leta 1902 je deloval v predsedstvu ministrskega sveta na Dunaju in zaslovel kot eden vodilnih strokovnjakov za habsburško dvorno pravo in ustavni dualistični kompromis med Dunajem in Budimpešto iz leta 1867. Naučil se je tudi madžarščine in ugotovil, da se nemško in madžarsko besedilo ne ujemata. S svojim pravnim poznavanjem dualizma je pritegnil pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je želel odpraviti takšno ureditev monarhije in vzpostaviti zvezno državo Veliko Avstrijo. Žolger je bil do izstopa maja 1918 prvi in edini minister slovenskega rodu v kakšni avstrijski vladi.  Kot minister brez listnice je bil pristojen za  pripravo ustavnih reform v smislu nacionalne federalizacije avstrijske polovice monarhije. Po razpadu Avstroogrske je bil nekaj časa v igri za prvega predsednika Narodne vlade, a je to mesto zasedel vitez Josip Pogačnik. Žolger se je iz ustavnega prava preusmeril k meddržavnemu pravu in sodeloval na pariški mirovni konferenci. Leta 1919 je postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti in ustvaril temelje slovenske mednarodnopravne terminologije. Bil je tudi član Stalnega meddržavnega razsodišča v Haagu.