Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Župan, ki ga je Prešeren počastil s sonetom, prvi Slovenski tajnik Štajerske kmetijske družbe v Gradcu, strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov, pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi
Janez Nepomuk Hradecky je bil sicer češkega rodu, toda svoje življenjsko delo je opravil v Ljubljani, saj je bil od leta 1820 do leta 1846, torej kar 26 let njen župan: V tem času je pokazal izredne administrativne sposobnosti in veliko smisla za pomoč ljudem. Vedno je podpiral vse pomembnejše kulturne in druge akcije. Med njegovim županovanjem so začeli osuševati Ljubljansko barje, zgradili so cesto od Ljubljane do Iga, tedanji leseni frančiškanski most nadomestili s kamnitim, uredili park Zvezda, ustanovili hranilnico ter odprli ubožnico in trgovsko učilišče. Za vse to je imel velike zasluge prav župan Hradecky. France Prešeren ga je počastil s sonetom; v njem ga je slavil kot zaslužnega moža in domoljuba. Janez Nepomuk Hradecky se je rodil leta 1775 v Ljubljani.
——
Pred 140. leti se je v Ivanjševcih ob Ščavnici rodil agronom Franc Holc. Diplomiral je leta 1905 na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, nato pa je služboval na Moravskem in v Sarajevu. Od leta 1910 do 14 je bil prvi slovenski tajnik pri Štajerski kmetijski družbi v Gradcu. Franc Holc je reorganiziral slovenske podružnice te družbe na Spodnjem Štajerskem in sodeloval pri Gospodarskem glasniku in tako pripomogel k razvoju kmetijstva na tem območju.
—–
Alojz Štrancar je leta 1909 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju. Sprva je delal v Dalmaciji, nato pa v Ljubljani. Leta 1933 je prevzel vodenje hudourniške službe v Dravski banovini in postavil širše temelje razvoja stroke; zaslužen je za povečanje protierozijskih ukrepov in števila strokovnjakov za hudournike pred drugo svetovno vojno. Po njej je do leta 1966 deloval pri ljubljanskem Podjetju za urejanje hudournikov. S številnimi idejnimi in generalnimi projekti ureditve hudourniških območij v Sloveniji je posvečal pozornost tudi ohranjanju in varovanju okolja. Alojz Štrancar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Štrancarjih v Vipavski dolini.
30. avgusta 1917 je bil v uradniški dunajski vladi Ernsta Seidlerja za ministra brez listnice imenovan ugledni pravnik Ivan Žolger iz Slovenske Bistrice. Od leta 1902 je deloval v predsedstvu ministrskega sveta na Dunaju in zaslovel kot eden vodilnih strokovnjakov za habsburško dvorno pravo in ustavni dualistični kompromis med Dunajem in Budimpešto iz leta 1867. Naučil se je tudi madžarščine in ugotovil, da se nemško in madžarsko besedilo ne ujemata. S svojim pravnim poznavanjem dualizma je pritegnil pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je želel odpraviti takšno ureditev monarhije in vzpostaviti zvezno državo Veliko Avstrijo. Žolger je bil do izstopa maja 1918 prvi in edini minister slovenskega rodu v kakšni avstrijski vladi. Kot minister brez listnice je bil pristojen za pripravo ustavnih reform v smislu nacionalne federalizacije avstrijske polovice monarhije. Po razpadu Avstroogrske je bil nekaj časa v igri za prvega predsednika Narodne vlade, a je to mesto zasedel vitez Josip Pogačnik. Žolger se je iz ustavnega prava preusmeril k meddržavnemu pravu in sodeloval na pariški mirovni konferenci. Leta 1919 je postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti in ustvaril temelje slovenske mednarodnopravne terminologije. Bil je tudi član Stalnega meddržavnega razsodišča v Haagu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Župan, ki ga je Prešeren počastil s sonetom, prvi Slovenski tajnik Štajerske kmetijske družbe v Gradcu, strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov, pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi
Janez Nepomuk Hradecky je bil sicer češkega rodu, toda svoje življenjsko delo je opravil v Ljubljani, saj je bil od leta 1820 do leta 1846, torej kar 26 let njen župan: V tem času je pokazal izredne administrativne sposobnosti in veliko smisla za pomoč ljudem. Vedno je podpiral vse pomembnejše kulturne in druge akcije. Med njegovim županovanjem so začeli osuševati Ljubljansko barje, zgradili so cesto od Ljubljane do Iga, tedanji leseni frančiškanski most nadomestili s kamnitim, uredili park Zvezda, ustanovili hranilnico ter odprli ubožnico in trgovsko učilišče. Za vse to je imel velike zasluge prav župan Hradecky. France Prešeren ga je počastil s sonetom; v njem ga je slavil kot zaslužnega moža in domoljuba. Janez Nepomuk Hradecky se je rodil leta 1775 v Ljubljani.
——
Pred 140. leti se je v Ivanjševcih ob Ščavnici rodil agronom Franc Holc. Diplomiral je leta 1905 na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, nato pa je služboval na Moravskem in v Sarajevu. Od leta 1910 do 14 je bil prvi slovenski tajnik pri Štajerski kmetijski družbi v Gradcu. Franc Holc je reorganiziral slovenske podružnice te družbe na Spodnjem Štajerskem in sodeloval pri Gospodarskem glasniku in tako pripomogel k razvoju kmetijstva na tem območju.
—–
Alojz Štrancar je leta 1909 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju. Sprva je delal v Dalmaciji, nato pa v Ljubljani. Leta 1933 je prevzel vodenje hudourniške službe v Dravski banovini in postavil širše temelje razvoja stroke; zaslužen je za povečanje protierozijskih ukrepov in števila strokovnjakov za hudournike pred drugo svetovno vojno. Po njej je do leta 1966 deloval pri ljubljanskem Podjetju za urejanje hudournikov. S številnimi idejnimi in generalnimi projekti ureditve hudourniških območij v Sloveniji je posvečal pozornost tudi ohranjanju in varovanju okolja. Alojz Štrancar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Štrancarjih v Vipavski dolini.
30. avgusta 1917 je bil v uradniški dunajski vladi Ernsta Seidlerja za ministra brez listnice imenovan ugledni pravnik Ivan Žolger iz Slovenske Bistrice. Od leta 1902 je deloval v predsedstvu ministrskega sveta na Dunaju in zaslovel kot eden vodilnih strokovnjakov za habsburško dvorno pravo in ustavni dualistični kompromis med Dunajem in Budimpešto iz leta 1867. Naučil se je tudi madžarščine in ugotovil, da se nemško in madžarsko besedilo ne ujemata. S svojim pravnim poznavanjem dualizma je pritegnil pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je želel odpraviti takšno ureditev monarhije in vzpostaviti zvezno državo Veliko Avstrijo. Žolger je bil do izstopa maja 1918 prvi in edini minister slovenskega rodu v kakšni avstrijski vladi. Kot minister brez listnice je bil pristojen za pripravo ustavnih reform v smislu nacionalne federalizacije avstrijske polovice monarhije. Po razpadu Avstroogrske je bil nekaj časa v igri za prvega predsednika Narodne vlade, a je to mesto zasedel vitez Josip Pogačnik. Žolger se je iz ustavnega prava preusmeril k meddržavnemu pravu in sodeloval na pariški mirovni konferenci. Leta 1919 je postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti in ustvaril temelje slovenske mednarodnopravne terminologije. Bil je tudi član Stalnega meddržavnega razsodišča v Haagu.
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov