Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dan vrnitve Primorske k matični domovini, prvi prekmurski katoliški pisatelj, glasnik in umetnik ravnice ob Muri, Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza

Danes slavimo državni praznik - dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je  Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Državna meja  je potekala po črti Peč-Triglav-Blegoš-Hotedrščica-Planina-Snežnik-Kvarner. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.

V zaselku Kukojca pri Dolnjih Slavečih na Goričkem se je leta 1737 rodil duhovnik in prvi prekmurski katoliški pisatelj Mikloš Küzmič. Napisal je sedem knjig, ki so jih uporabljali v cerkvi in šoli, najpomembnejši pa je vsekakor njegov Abecednik. Za najbolj razširjeni knjigi Mikloša Kuzmiča pa veljata Szveti evangelyomi in Kniga molitvena; evangelije so do leta 1920 kar trinajstkrat ponatisnili.  S svojimi knjigami je vzpodbujal narodno zavest prekmurskega ljudstva in ohranjal narečno besedo. »Ko bi bilo ljudstvo vsa stoletja prepuščeno samo sebi in ne zavednim, skoro edinim med njimi delujočim izobražencem - duhovnikom, bi danes Prekmurje ne bilo v Sloveniji." Tako je zapisal dr. Vilko Novak, najboljši poznavalec prekmurskega slovstva, ob 250. obletnici rojstva katoliškega nabožnega pisatelja Mikloša Küzmiča.

Pripovednik in časnikar Miško Kranjec je v Ljubljani študiral slavistiko, vendar je študij opustil in se vključil v literarno in politično življenje. Najprej je bil v krogu krščanskih socialistov, v zgodnjih 30-ih letih prejšnjega stoletja pa se je z njimi razšel in se v levoliberalnem krogu navzel marksističnega svetovnega nazora. Leta 1941 je bil eden izmed organizatorjev odpora proti madžarskemu okupatorju v Prekmurju. Po vojni je delal v uredništvu Ljudske pravice, bil direktor Cankarjeve založbe, Ljubljanskega dnevnika in Slovenskega knjižnega zavoda ter urednik Prešernove družbe in revije Obzornik. Miško Kranjec je ustvaril enega najobsežnejših knjižnih opusov na Slovenskem. Šele politično  neobremenjeni obsežni avtobiografski romani so mu prinesli splošno priznanje ter sloves glasnika in umetnika prekmurske pokrajine in njenega človeka. Za Kranjčevo pisanje sta značilni izredno toplo in čustveno razmerje do domače prekmurske krajine ter živo prikazovanje dogodkov in ljudi. Njegova najboljša dela so romani Os življenja, Kapitanovi, Zgubljena vera, Mladost v močvirju in Strici so mi povedali. Leta 1964 in leta 1976 je dobil Prešernovo nagrado. Rodil se je leta 1908 v Veliki Polani v Prekmurju.

Pred 60. leti se je na Bledu začel prvi festival jugoslovanskega džeza. Na njem je nastopilo neverjetnih 35 ansamblov v treh dneh. Eden od vrhuncev festivala je bil nastop Zagrebškega jazz kvarteta. Nastopila je tudi cela vrsta ljubljanskih ansamblov, med njimi tudi kvartet Jožeta Privška. Zasedba Mojmirja Sepeta se je predstavila s štirimi skladbami, pri solistih pa je izstopal Ati Sos. Veliko priznanje številnih poslušalcev je požel tudi Ljubljanski jazz ansambel, pri katerem je izstopal trobentar Urban Koder, z ansamblom pa se je s svojim glasom lepo ujela pevka Marjana Držaj. Občinstvo sta navdušili tudi pevki Gabi Novak in Majda Sepe. Festival se je leta 1967 preselil v Ljubljano že pod imenom Mednarodni festival jazza