Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Deželne barve – modra, bela in rdeča, zaradi knjige obsojen veleizdaje, organizator slovenskega šolstva po 1. svetovni vojni, organizator kmetijskih sejmov in razstav
Ministrstvo notranjih zadev na Dunaju je leta 1848 potrdilo kranjske deželne barve – belo, modro in rdečo – ki jih je že dvanajst let prej določil cesar Ferdinand; prejšnjo zlato je zamenjala bela barva. Belo-modro-rdeča zastava je tako postala slovenska narodna zastava, prvič pa je bila izobešena že nekaj mesecev prej, 7. aprila 1848, pred gostilno »Zlata zvezda« v Wolfovi ulici v Ljubljani; za to je poskrbel pravnik, pesnik in domoljub doktor Lovro Toman.
Najbolj znano delo častnika in pisatelja Frana Maslja – Podlimbarskega je roman Gospodin Franjo. Delo je izšlo leta 1913 in mu je prineslo prepoznavnost in – nesrečo. V njem je odkrito opisoval in grajal nevzdržne razmere v Bosni po avstrijski okupaciji leta 1878. Avstrijske oblasti so kmalu po sarajevskem atentatu junija 1914, zaradi katerih je izbruhnila prva svetovna vojna proti njemu uvedle postopek. V romanu so prepoznale jugoslovansko politično idejo, zato so ga zaplenile. Avtor je bil obsojen veleizdaje, odvzeli pa so mu tudi častniški čin in ga poslali v izgnanstvo, kjer je zagrenjen umrl. Kako je bil roman sprejet med zavednimi Slovenci, kaže ocena pesnika Otona Župančiča:
»Gospodin Franjo je nastal, ne ker je Podlimbarski hotel nekaj napisati, temveč, ker nam je imel nekaj povedati. Ta pečat notranje pristnosti je udarjen tej iskreni knjigi tako krepko in odločno, da kritik, ki bo jahal samo nervoznega estetskega konjička, ne bo mogel biti pravičen njeni etični vsebini ... Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti berimo, in prav bo tako.«
Roman se je bralcem priljubil zaradi živahnega pripovedovanja in zlasti zaradi tople človečnosti. Fran Maselj Podlimbarski se je rodil leta 1852 v vasi Spodnje Loke pod Limbarsko goro.
V Brežicah se je leta 1872 rodil naravoslovec, pedagog in narodnoprosvetni delavec Leopold Poljanec. Na Dunaju je doštudiral naravoslovje ter bil nato profesor na gimnazijah v Kranju in Mariboru. V začetku 20. stoletja je napisal prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij: "Mineralogija in geologija za velike gimnazije" in "Prirodopis živalstva za višje razrede osnovnih šol" ter "Pedagoško biologijo". Uredil je tudi dva snopiča prvega slovenskega določevalnega ključa "Flora slovenskih dežel". Po razpadu Avstro-Ogrske je organiziral slovensko šolstvo; znan je tako imenovani "Poljančev tip" meščanske šole. Leopold Poljanec je bil vsestranski javni delavec in organizator, izpopolnjeval je strokovno terminologijo in se uveljavil s poljudnoznanstvenimi predavanji.
Agronom in šolnik Emerik Šiftar je leta 1927 diplomiral v Budimpešti, nato pa je več kot štiri desetletja poučeval na strokovnih šolah v Mariboru, Svečini, Rakičanu in Murski Soboti. Pred drugo svetovno vojno je organiziral jugoslovanske sadne razstave v Mariboru, po njej pa semenske sejme v Murski Soboti. Vodil je tudi prekmursko poljedelstvo in pridelovanje semen. Veliko je objavljal v lokalnem časopisju, kot sodelavec glasil madžarske narodne skupnosti pa je prispeval k zbliževanju med njo in Slovenci. Bil je tudi zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Emerik Šiftar se je rodil prd 120 leti v Strukovcih v Prekmurju.
_______
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Deželne barve – modra, bela in rdeča, zaradi knjige obsojen veleizdaje, organizator slovenskega šolstva po 1. svetovni vojni, organizator kmetijskih sejmov in razstav
Ministrstvo notranjih zadev na Dunaju je leta 1848 potrdilo kranjske deželne barve – belo, modro in rdečo – ki jih je že dvanajst let prej določil cesar Ferdinand; prejšnjo zlato je zamenjala bela barva. Belo-modro-rdeča zastava je tako postala slovenska narodna zastava, prvič pa je bila izobešena že nekaj mesecev prej, 7. aprila 1848, pred gostilno »Zlata zvezda« v Wolfovi ulici v Ljubljani; za to je poskrbel pravnik, pesnik in domoljub doktor Lovro Toman.
Najbolj znano delo častnika in pisatelja Frana Maslja – Podlimbarskega je roman Gospodin Franjo. Delo je izšlo leta 1913 in mu je prineslo prepoznavnost in – nesrečo. V njem je odkrito opisoval in grajal nevzdržne razmere v Bosni po avstrijski okupaciji leta 1878. Avstrijske oblasti so kmalu po sarajevskem atentatu junija 1914, zaradi katerih je izbruhnila prva svetovna vojna proti njemu uvedle postopek. V romanu so prepoznale jugoslovansko politično idejo, zato so ga zaplenile. Avtor je bil obsojen veleizdaje, odvzeli pa so mu tudi častniški čin in ga poslali v izgnanstvo, kjer je zagrenjen umrl. Kako je bil roman sprejet med zavednimi Slovenci, kaže ocena pesnika Otona Župančiča:
»Gospodin Franjo je nastal, ne ker je Podlimbarski hotel nekaj napisati, temveč, ker nam je imel nekaj povedati. Ta pečat notranje pristnosti je udarjen tej iskreni knjigi tako krepko in odločno, da kritik, ki bo jahal samo nervoznega estetskega konjička, ne bo mogel biti pravičen njeni etični vsebini ... Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti berimo, in prav bo tako.«
Roman se je bralcem priljubil zaradi živahnega pripovedovanja in zlasti zaradi tople človečnosti. Fran Maselj Podlimbarski se je rodil leta 1852 v vasi Spodnje Loke pod Limbarsko goro.
V Brežicah se je leta 1872 rodil naravoslovec, pedagog in narodnoprosvetni delavec Leopold Poljanec. Na Dunaju je doštudiral naravoslovje ter bil nato profesor na gimnazijah v Kranju in Mariboru. V začetku 20. stoletja je napisal prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij: "Mineralogija in geologija za velike gimnazije" in "Prirodopis živalstva za višje razrede osnovnih šol" ter "Pedagoško biologijo". Uredil je tudi dva snopiča prvega slovenskega določevalnega ključa "Flora slovenskih dežel". Po razpadu Avstro-Ogrske je organiziral slovensko šolstvo; znan je tako imenovani "Poljančev tip" meščanske šole. Leopold Poljanec je bil vsestranski javni delavec in organizator, izpopolnjeval je strokovno terminologijo in se uveljavil s poljudnoznanstvenimi predavanji.
Agronom in šolnik Emerik Šiftar je leta 1927 diplomiral v Budimpešti, nato pa je več kot štiri desetletja poučeval na strokovnih šolah v Mariboru, Svečini, Rakičanu in Murski Soboti. Pred drugo svetovno vojno je organiziral jugoslovanske sadne razstave v Mariboru, po njej pa semenske sejme v Murski Soboti. Vodil je tudi prekmursko poljedelstvo in pridelovanje semen. Veliko je objavljal v lokalnem časopisju, kot sodelavec glasil madžarske narodne skupnosti pa je prispeval k zbliževanju med njo in Slovenci. Bil je tudi zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Emerik Šiftar se je rodil prd 120 leti v Strukovcih v Prekmurju.
_______
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov