Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki, vodilni umetnik našega ekspresionizma, ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko, začetki skupine Laibach in … »nastop – ki se ni zgodil«
Slikarka Helena Vurnik je na Dunaju obiskovala grafično šolo in bila nato sprejeta na specialko na likovni akademiji. Po poroki z arhitektom in urbanistom Ivanom Vurnikom se je leta 1915 preselila v Radovljico in odtlej sodelovala pri slikarskem opremljanju njegovih arhitektur. Naslikala je vrsto oltarnih slik, oblikovala bandera, mašne plašče in liturgično posodje. Njena barvita, simbolično in krasilno usmerjena umetnost je izhajala iz dediščine secesije in simbolizma, ki ju je prilagodila poduhovljenemu sakralnemu izrazu, ponekod pa tudi predstavam o tako imenovanem slovenskem nacionalnem slogu. Posvečala se je tudi risbi, posebno vinjetam za revije, in knjižni opremi. Helena Vurnik se je rodila na današnji dan leta1882 na Dunaju.
Slikar, grafik in kipar France Kralj je bil vsestranska umetniška osebnost, razpeta med miselna razglabljanja, mistiko in poetičnost ter hkrati ukoreninjena v ljudskem izročilu. Bil je poln prvinske kmečke in bujne erotične sile, a tudi zelo prefinjen. Šolal se je v Ljubljani, Celovcu, na Dunaju, v Pragi in Parizu. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1921 je ustanovil Klub mladih oblikujočih umetnikov, Slovensko umetniško društvo in društvo Slovenski lik ter pripomogel k preporodu slovenske umetnosti. Ukvarjal se je s slikarstvom, stenskim slikarstvom, z grafiko, risbo, kiparstvom, umetno obrtjo, keramiko... Tako njegovo kot izhodišče drugih ekspresionistov je bila "oblika, ki naj na najbolj ustrezen način izraža najgloblja človeška čustva... Zato je France Kralj svoje figure podaljšal in krčevito skrivil, oblikoval jih je kot plamene, ki streme kvišku, k nedosegljivim idealom, zato je, kot piše dr. Ivan Sedej, »izbiral bizarne kompozicijske prijeme in drzne izraze". Tako so nastale značilne "Kraljevske" postave kipečih oblik. France Kralj, ki velja za vodilnega umetnika našega ekspresionizma in je v slovenski umetnosti prvi javno nakazal abstraktne težnje, hkrati pa je s hotenim primitivizmom in kmečkostjo napovedoval poznejšo naivno umetnost se je rodil leta 1895 v Zagorici pri Dobrepolju.
26. septembra 1918 je bil v Narodnem domu v Mariboru ustanovljen Narodni svet za Spodnjo Štajersko, ki je začel izvajati priprave na prevrat in priključitev Maribora k povsem samostojni, zunaj astro-ogrske monarhije oblikovani državi habsburških južnih Slovanov. Do ustanovitve je prišlo dober mesec dni po tem, ko je bil 16. avgusta 1918 na sestanku slovenskih političnih strank v Ljubljani sprejet statut Narodnega sveta za Slovenijo in Istro. Predsedoval mu je tedanji vodilni slovenski politik in načelnik katoliške Vseslovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec, Z ustanovitvijo Narodnega sveta v Ljubljani je bilo oblikovano vrhovno politično predstavniško telo, ki je prevzelo vodenje ter opredelilo cilje slovenskega narodnega gibanja leta 1918. Dr. Anton Korošec jih je opredelil kot: »Tiste državne pravice, katere je užival in izvrševal slovenski narod v svoji državi, [in] so prešle za več kot tisoč let v tuje roke« Samoodločba narodov nam jih bode zopet vrnila ter združila troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno veliko državo Jugoslavijo.«
Predvidena je bila ustanovitev pokrajinskih odsekov. Odbor Narodnega sveta za Štajersko so sestavljali: predsednik dr. Karel Verstovšek, podpredsednik dr. Franjo Rosina, tajnik Franjo Voglar in blagajnik dr. Franc Kovačič.
Leta 1980 je glasbena skupina Laibach načrtovala z nočno plakatno akcijo lepljenja plakatov po Trbovljah in Ljubljani, koncertom in razstavo pod skupnim imenom Rdeči revirji zaznamovati svojo vstop v umetniški prostor. Vstop je bil odmeven, čeprav je skupini Laibach uspel le plakatni del načrtovane dvodnevne manifestacije. Oblasti so namreč otvoritev razstave slik, kolažev, grafik in kratkih filmov študentskega kulturnega in umetniškega centra iz Ljubljane skupaj s spremljevalnim dogajanjem prepovedale. Projekta naj bi se utelesil kot ‘alternativa uradni, centralistični slovenski kulturi’ in naj pretresel ter predramil takrat še precej s ‘socrealizmom’ prepojene in s provincializmom uspavane Rdeče Revirje. V Trbovljah so pred 40. leti nameravale nastopiti tudi punkovske skupine Berlinski zid, Laibach, Kaos in Protest, začetki slovenske subkulture, na katero je tedanja oblast sprva reagirala z administrativnimi ukrepi in sodnimi postopki. Čeprav je lokalna oblast dogajanje prepovedala je bil »nastop – ki se ni zgodil,« pravzaprav uspeh, saj je prepoved sprožila vrsto polemičnih reakcij v takratni prebujajoči se slovenski civilni družbi in v nekaterih tiskanih in radijskih medijih.
________
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki, vodilni umetnik našega ekspresionizma, ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko, začetki skupine Laibach in … »nastop – ki se ni zgodil«
Slikarka Helena Vurnik je na Dunaju obiskovala grafično šolo in bila nato sprejeta na specialko na likovni akademiji. Po poroki z arhitektom in urbanistom Ivanom Vurnikom se je leta 1915 preselila v Radovljico in odtlej sodelovala pri slikarskem opremljanju njegovih arhitektur. Naslikala je vrsto oltarnih slik, oblikovala bandera, mašne plašče in liturgično posodje. Njena barvita, simbolično in krasilno usmerjena umetnost je izhajala iz dediščine secesije in simbolizma, ki ju je prilagodila poduhovljenemu sakralnemu izrazu, ponekod pa tudi predstavam o tako imenovanem slovenskem nacionalnem slogu. Posvečala se je tudi risbi, posebno vinjetam za revije, in knjižni opremi. Helena Vurnik se je rodila na današnji dan leta1882 na Dunaju.
Slikar, grafik in kipar France Kralj je bil vsestranska umetniška osebnost, razpeta med miselna razglabljanja, mistiko in poetičnost ter hkrati ukoreninjena v ljudskem izročilu. Bil je poln prvinske kmečke in bujne erotične sile, a tudi zelo prefinjen. Šolal se je v Ljubljani, Celovcu, na Dunaju, v Pragi in Parizu. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1921 je ustanovil Klub mladih oblikujočih umetnikov, Slovensko umetniško društvo in društvo Slovenski lik ter pripomogel k preporodu slovenske umetnosti. Ukvarjal se je s slikarstvom, stenskim slikarstvom, z grafiko, risbo, kiparstvom, umetno obrtjo, keramiko... Tako njegovo kot izhodišče drugih ekspresionistov je bila "oblika, ki naj na najbolj ustrezen način izraža najgloblja človeška čustva... Zato je France Kralj svoje figure podaljšal in krčevito skrivil, oblikoval jih je kot plamene, ki streme kvišku, k nedosegljivim idealom, zato je, kot piše dr. Ivan Sedej, »izbiral bizarne kompozicijske prijeme in drzne izraze". Tako so nastale značilne "Kraljevske" postave kipečih oblik. France Kralj, ki velja za vodilnega umetnika našega ekspresionizma in je v slovenski umetnosti prvi javno nakazal abstraktne težnje, hkrati pa je s hotenim primitivizmom in kmečkostjo napovedoval poznejšo naivno umetnost se je rodil leta 1895 v Zagorici pri Dobrepolju.
26. septembra 1918 je bil v Narodnem domu v Mariboru ustanovljen Narodni svet za Spodnjo Štajersko, ki je začel izvajati priprave na prevrat in priključitev Maribora k povsem samostojni, zunaj astro-ogrske monarhije oblikovani državi habsburških južnih Slovanov. Do ustanovitve je prišlo dober mesec dni po tem, ko je bil 16. avgusta 1918 na sestanku slovenskih političnih strank v Ljubljani sprejet statut Narodnega sveta za Slovenijo in Istro. Predsedoval mu je tedanji vodilni slovenski politik in načelnik katoliške Vseslovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec, Z ustanovitvijo Narodnega sveta v Ljubljani je bilo oblikovano vrhovno politično predstavniško telo, ki je prevzelo vodenje ter opredelilo cilje slovenskega narodnega gibanja leta 1918. Dr. Anton Korošec jih je opredelil kot: »Tiste državne pravice, katere je užival in izvrševal slovenski narod v svoji državi, [in] so prešle za več kot tisoč let v tuje roke« Samoodločba narodov nam jih bode zopet vrnila ter združila troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno veliko državo Jugoslavijo.«
Predvidena je bila ustanovitev pokrajinskih odsekov. Odbor Narodnega sveta za Štajersko so sestavljali: predsednik dr. Karel Verstovšek, podpredsednik dr. Franjo Rosina, tajnik Franjo Voglar in blagajnik dr. Franc Kovačič.
Leta 1980 je glasbena skupina Laibach načrtovala z nočno plakatno akcijo lepljenja plakatov po Trbovljah in Ljubljani, koncertom in razstavo pod skupnim imenom Rdeči revirji zaznamovati svojo vstop v umetniški prostor. Vstop je bil odmeven, čeprav je skupini Laibach uspel le plakatni del načrtovane dvodnevne manifestacije. Oblasti so namreč otvoritev razstave slik, kolažev, grafik in kratkih filmov študentskega kulturnega in umetniškega centra iz Ljubljane skupaj s spremljevalnim dogajanjem prepovedale. Projekta naj bi se utelesil kot ‘alternativa uradni, centralistični slovenski kulturi’ in naj pretresel ter predramil takrat še precej s ‘socrealizmom’ prepojene in s provincializmom uspavane Rdeče Revirje. V Trbovljah so pred 40. leti nameravale nastopiti tudi punkovske skupine Berlinski zid, Laibach, Kaos in Protest, začetki slovenske subkulture, na katero je tedanja oblast sprva reagirala z administrativnimi ukrepi in sodnimi postopki. Čeprav je lokalna oblast dogajanje prepovedala je bil »nastop – ki se ni zgodil,« pravzaprav uspeh, saj je prepoved sprožila vrsto polemičnih reakcij v takratni prebujajoči se slovenski civilni družbi in v nekaterih tiskanih in radijskih medijih.
________
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov