Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi predsednik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, pošta uvedla dopisnico, predsednik in častni predsednik Slovenske matice, klavže na Idrijci – slovenske piramide
Leta 1855 se je v Dolenji vasi pri Ribnici rodil pesnik in pripovednik Fran Zbašnik. Doktoriral je iz prava ter služboval v več slovenskih krajih. Najprej je pisal lirske in epske pesmi ter se vsebinsko in oblikovno zgledoval pri Prešernu in Aškercu. Napisal je romana “Z viharja v zavetje” in “Žrtve” ter več novel o meščanskem življenju. V Ljubljanskem zvonu je objavljal tudi vzgojne ljudske povesti ter ocenjeval predstave slovenskega gledališča v Ljubljani. Fran Zbašnik je bil prvi predsednik leta 1905 ustanovljenega “Društva slovenskih književnikov in časnikarjev”.
_______________
V drugi polovici 19. stoletja so bile velika poštna novost pisemske kuverte. Ko se je papir pocenil, so začeli pisma vlagati v nepopisan papirni ovitek. V Avstriji so leta 1861 izdali industrijsko izdelane kuverte z natisnjeno znamko. 1. oktobra 1859 so uvedli ekspresna pisma. Ker pa so bila pisma neprimerna za kratka obvestila, so tudi v Avstro-Ogrski leta 1869 uvedli dopisnice, ki so se hitro uveljavile, zlasti zato, ker je bila poštnina zanje nižja od pisemske. Posebna oblika so bile dvojne dopisnice, od katerih je bila ena namenjena naslovniku, druga pa za odgovor pošiljatelju. Uvedli so jih avgusta 1880. Kmalu za dopisnicami so se januarja 1885 pojavile tudi razglednice. Že čez nekaj desetletij je bila v rabi vrsta razglednic, umetniških in poslovnih kart ter čestitk za različne priložnosti. Pobiranje pisemske pristojbine pri prejemniku in zlasti uvedba poštne znamke sta omogočila uporabo pisemskega nabiralnika. V slovenščini se je sprva imenovala “listnica”, pozneje pa se je uveljavil izraz “dopisnica”.
_______________
Literarni zgodovinar Joža Mahnič je leta 1941 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz romanistike, primerjalne književnosti in slavistike, leta 1949 pa doktoriral z disertacijo “Baudelairizmi pri Otonu Župančiču”. Po nekaj letih dela na filozofski fakulteti je tri desetletja poučeval slovenščino na ljubljanskih gimnazijah, v letih od 1976 do 1980 je bil ravnatelj Slovanske knjižnice, na akademiji za glasbo pa je predaval kulturno izražanje. Znanstveno je raziskoval predvsem obdobje slovenske moderne, Ketteja, Murna in Cankarja, še posebno pa Otona Župančiča, katerega zbrana dela je tudi uredil in z opombami izdal v devetih knjigah. V številnih razpravah je pisal tudi o drugih naših književnikih, od starejših do sodobnih, na svojem področju pa se je ukvarjal še z muzejsko dejavnostjo: uredil je spominske sobe Valentina Vodnika, Otona Župančiča, Franceta Koblarja in Otona Berkopca. Štirinajst let je bil predsednik Slovenske matice, nato imenovan za častnega predsednika, predsedoval pa je tudi Slovenskemu slavističnemu društvu. Mahnič je segel po peresu tudi za svojo dušo – tako je na primer nastala knjiga V svetu rože mogote: razglednice iz nekdanjega Bohinja. Ob pisanju je vzgojil rodove dijakov, ki jim je predvsem polagal na srce ljubezen do slovenskega jezika in književnosti. Literarni zgodovinar Joža Mahnič se je rodil leta 1918 v Bohinjski Bistrici.
_______________
Klavže, imenovane tudi “slovenske piramide”, so visoke vodne pregrade na Idrijci, Belci, Zali in Klavžarici. Za temi monumentalnimi zapornicami so nastajala manjša jezera. Ko so vodo spustili, so lahko po reki splavili velike količine lesa do Idrije, v kateri ga je potreboval rudnik za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude. Klavže so bile najprej lesene, v obdobju cesarice Marije Terezije pa so jih zamenjali z zidanimi.
Največje na reki Idrijci so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov, visoke so 11 in dolge 41 metrov, debelina pregrad pri vrhu pa je dobrih 10 metrov. Klavže na Idrijci in Belci so po tehničnih in estetskih merilih izjema v evropskih primerjavah in sodijo med najpomembnejše slovenske tehniške spomenike. Ker jih je vztrajno najedal zob časa, so v okviru idrijskega Mestnega muzeja nekatere sanirali. Slovesno odprtje obnovljenih Brusovih klavž na Belci je bilo na današnji dan leta 1991.
____________
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi predsednik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, pošta uvedla dopisnico, predsednik in častni predsednik Slovenske matice, klavže na Idrijci – slovenske piramide
Leta 1855 se je v Dolenji vasi pri Ribnici rodil pesnik in pripovednik Fran Zbašnik. Doktoriral je iz prava ter služboval v več slovenskih krajih. Najprej je pisal lirske in epske pesmi ter se vsebinsko in oblikovno zgledoval pri Prešernu in Aškercu. Napisal je romana “Z viharja v zavetje” in “Žrtve” ter več novel o meščanskem življenju. V Ljubljanskem zvonu je objavljal tudi vzgojne ljudske povesti ter ocenjeval predstave slovenskega gledališča v Ljubljani. Fran Zbašnik je bil prvi predsednik leta 1905 ustanovljenega “Društva slovenskih književnikov in časnikarjev”.
_______________
V drugi polovici 19. stoletja so bile velika poštna novost pisemske kuverte. Ko se je papir pocenil, so začeli pisma vlagati v nepopisan papirni ovitek. V Avstriji so leta 1861 izdali industrijsko izdelane kuverte z natisnjeno znamko. 1. oktobra 1859 so uvedli ekspresna pisma. Ker pa so bila pisma neprimerna za kratka obvestila, so tudi v Avstro-Ogrski leta 1869 uvedli dopisnice, ki so se hitro uveljavile, zlasti zato, ker je bila poštnina zanje nižja od pisemske. Posebna oblika so bile dvojne dopisnice, od katerih je bila ena namenjena naslovniku, druga pa za odgovor pošiljatelju. Uvedli so jih avgusta 1880. Kmalu za dopisnicami so se januarja 1885 pojavile tudi razglednice. Že čez nekaj desetletij je bila v rabi vrsta razglednic, umetniških in poslovnih kart ter čestitk za različne priložnosti. Pobiranje pisemske pristojbine pri prejemniku in zlasti uvedba poštne znamke sta omogočila uporabo pisemskega nabiralnika. V slovenščini se je sprva imenovala “listnica”, pozneje pa se je uveljavil izraz “dopisnica”.
_______________
Literarni zgodovinar Joža Mahnič je leta 1941 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz romanistike, primerjalne književnosti in slavistike, leta 1949 pa doktoriral z disertacijo “Baudelairizmi pri Otonu Župančiču”. Po nekaj letih dela na filozofski fakulteti je tri desetletja poučeval slovenščino na ljubljanskih gimnazijah, v letih od 1976 do 1980 je bil ravnatelj Slovanske knjižnice, na akademiji za glasbo pa je predaval kulturno izražanje. Znanstveno je raziskoval predvsem obdobje slovenske moderne, Ketteja, Murna in Cankarja, še posebno pa Otona Župančiča, katerega zbrana dela je tudi uredil in z opombami izdal v devetih knjigah. V številnih razpravah je pisal tudi o drugih naših književnikih, od starejših do sodobnih, na svojem področju pa se je ukvarjal še z muzejsko dejavnostjo: uredil je spominske sobe Valentina Vodnika, Otona Župančiča, Franceta Koblarja in Otona Berkopca. Štirinajst let je bil predsednik Slovenske matice, nato imenovan za častnega predsednika, predsedoval pa je tudi Slovenskemu slavističnemu društvu. Mahnič je segel po peresu tudi za svojo dušo – tako je na primer nastala knjiga V svetu rože mogote: razglednice iz nekdanjega Bohinja. Ob pisanju je vzgojil rodove dijakov, ki jim je predvsem polagal na srce ljubezen do slovenskega jezika in književnosti. Literarni zgodovinar Joža Mahnič se je rodil leta 1918 v Bohinjski Bistrici.
_______________
Klavže, imenovane tudi “slovenske piramide”, so visoke vodne pregrade na Idrijci, Belci, Zali in Klavžarici. Za temi monumentalnimi zapornicami so nastajala manjša jezera. Ko so vodo spustili, so lahko po reki splavili velike količine lesa do Idrije, v kateri ga je potreboval rudnik za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude. Klavže so bile najprej lesene, v obdobju cesarice Marije Terezije pa so jih zamenjali z zidanimi.
Največje na reki Idrijci so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov, visoke so 11 in dolge 41 metrov, debelina pregrad pri vrhu pa je dobrih 10 metrov. Klavže na Idrijci in Belci so po tehničnih in estetskih merilih izjema v evropskih primerjavah in sodijo med najpomembnejše slovenske tehniške spomenike. Ker jih je vztrajno najedal zob časa, so v okviru idrijskega Mestnega muzeja nekatere sanirali. Slovesno odprtje obnovljenih Brusovih klavž na Belci je bilo na današnji dan leta 1991.
____________
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov