Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Staroslovenski politični trojček, ena od začetnic vzgojnih posvetovalnic, plačaj, če želiš čez državno mejo, dogovor o umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije

Politik in društveni organizator Etbin Henrik Costa je veliko energije, dela, ugleda in denarja namenil prizadevanjem za graditev železnic, za prvo občno zavarovalno banko Slovenije ter za to, da bi imela Slovenska matica svojo lastno tiskarno. Bil je doktor filozofije in prava. Preden se je odločil za politiko, je imel nekaj časa odvetniško pisarno v Ljubljani. Skupaj z Janezom Bleiweisom in Lovrom Tomanom je sestavljal konservativno trojico staroslovencev, ki je vodila pravzaprav vso slovensko uradno politiko,  upoštevala pa jo je tudi nemška stran. Nekaj časa je bil poslanec deželnega in državnega zbora, leta 1864  je postal tudi ljubljanski župan, vendar so ga zaradi političnih razlogov odstavili. Etbin Henrik Costa se je rodil leta 1832 v Novem mestu.

Pedagoška svetovalka in pisateljica Helena Puhar je po maturi na učiteljišču leta 1941 v Mariboru poučevala v Beli krajini in se tam pridružila partizanom.  Nekaj časa je bila brigadna bolničarka, nato pa so jo poklicali v glavni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze.  Po drugi svetovni vojni je bila urednica revije Naša žena, leta 1955 pa je pomagala ustanoviti Vzgojno posvetovalnico, poznejši Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Napisala je veliko prispevkov in knjig o odnosih med starši in otroki ter o vzgojnih težavah in stiskah in s številnimi predavanji nastopala na radiu in televiziji. Uveljavila se je kot zagovornica do otrok prijazne vzgoje, temelječe na individualnem delu, in kot pobudnica širjenja spolne vzgoje med šolarji. Leta 1958 je dobila Žagarjevo nagrado. Helena Puhar se je rodila na današnji dan pred 100 leti v Kranju.

Na današnji dan leta 1982  je Zvezni izvršni svet – vlada socialistične Jugoslavije -  uvedel plačilo depozita za prehod državne meje. Pri prvem prestopu državne meje oziroma odhodu iz države v tekočem letu je bilo treba plačati takso v višini 5000 dinarjev, pri vsakem naslednjem v istem letu pa se je ta povečala za 2 tisoč dinarjev. Polog je bil plačniku vrnjen eno leto po vplačilu. S tem ukrepom je oblast skušala čim bolj omejiti odtekanje deviz iz države in posledično blažiti gospodarsko agonijo, v kateri se je znašla na začetku osemdesetih let. Ukrep, ki je poznal tudi izjeme, je ostal v veljavi do leta 1984.

Leta 1991  sta delegaciji Slovenije in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo v Ljubljani podpisali  dogovor o dokončnem umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije. V skladu z dogovorom bi moral preostanek oboroženih sil socialistične Jugoslavije zapustiti slovensko ozemlje najpozneje do 25. oktobra 1991. Sporazum je obravnaval predvsem umik vojakov, medtem ko je bilo za del vojaške tehnike določeno, da bo do delitvene bilance ostala v Sloveniji.