Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Eden od začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec, mojster planinske fotografije, : »véliki pesnik malega naroda.«

Slikar Janez Šubic je bil potomec starega kmečkega slikarskega rodu iz Poljanske doline. Študiral je v Benetkah in Rimu, nato pa živel na Dunaju in v Pragi. Slikal je po klasičnih vzorcih, v barvi pa je že iskal nova in sodobnejša pota. Njegova kompozicijska spretnost je bila zelo velika in zato je tedaj v Evropi veljal za imenitnega umetnika. Z mlajšim bratom Jurijem sta v drugi polovici prejšnjega stoletja pomenila vrhunec slovenskega slikarstva, čeprav sta po večini ustvarjala v tujini; sta tudi začetnika slovenskih knjižnih ilustracij. Njegova najbolj znana podoba je – poleg cikla prizorov iz življenja svete Marjete v župnijski cerkvi v Horjulu – monumentalna oltarna slika »Sveti Martin ozdravlja bolnico« v Šmartnem pod Šmarno goro. Slikar Janez Šubic se je rodil pred 170 leti (1850) v Poljanah nad Škofjo Loko.

Pisatelj in mladinski pesnik Karel Širok je po učiteljišču v Kopru poučeval v okolici Trsta in v Črnomlju, pozneje pa je bil v Trstu in Celovcu konzularni uslužbenec. Prve pesmi je objavil leta 1909 v Zvončku, leta 1920 pa je v Trstu izšla njegova prva pesniška zbirka Jutro. Karel Širok je opravljal pomembno obveščevalno delo, najprej v Italiji in nato v Avstriji. Bil je vezni člen obveščevalne in pozneje sabotažne dejavnosti organizacije TIGR v Julijski krajini v Italiji in na Koroškem. Njegovo delo je zelo dobro poznala tudi nacistična obveščevalna služba, zato so ga leta 1940 aretirali in izgnali v Jugoslavijo. Na zahtevo gestapa so ga junija 1941 v Ljubljani aretirali italijanski policisti. Prepeljali so ga v preiskovalni zapor v Celovec, ga tam obsodili na smrt in na začetku leta 1942 v Begunjah ustrelili kot talca. Posthumno je ob deseti obletnici njegove smrti izšlo delo z naslovom Trije bratje in trije razbojniki. Marca 1978 so po njem v ulici Donadoni v Trstu poimenovali slovensko osnovno šolo. Karel Širok se je rodil leta 1889 v Šmartnem v Goriških brdih.

Gornik  in  fotograf   Jaka Čop je od srede dvajsetih let prejšnjega stoletja fotografiral po slovenskih, med drugo svetovno vojno pa tudi po tirolskih gorah. Njegovo delo je temeljilo na topografski tradiciji slovenske planinske fotografije, ki jo je oplemenitil s piktorialističnimi svetlobnimi in atmosferskimi učinki, v detajlih pa je viden vpliv nove stvarnosti. Od leta 1950 je snemal tudi barvne diapozitive. Veliko je razstavljal in predaval, izdal pa je tudi več fotomonografij: Svet nad vrhovi, Julijske Alpe, Raj pod Triglavom, Kraljestvo Zlatoroga in druge, veliko dokumentarno vrednost pa imajo posnetki v knjigi Slovenski kozolec. Je o njem povedal Joža Mihelič, dolgoletni vodja Službe za izobraževanje in naravovarstveno vzgojo v Javnem zavodu Triglavski narodni park. Starosta slovenskih planinskih fotografov Jaka Čop je bil odlikovan s častnim znakom Republike Slovenije, dobil je Prešernovo nagrado, zlato plaketo Foto zveze Slovenije ter najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1911 na Jesenicah.

V Zgornji Javorščici pri Moravčah se je leta 1929 rodil pesnik, dramatik in mladinski pisatelj Dane Zajc. Med drugo svetovno vojno so ga boleče zaznamovali nacistični požig njegove domačije, smrt dveh bratov partizanov, po njej pa skrivnostna izginotja ljudi iz neposredne bližine. Leta 1951 je bil zaradi političnih stališč zaprt in izključen iz gimnazije; to je privatno končal leta 1958, na univerzo pa se ni smel vpisati. Zaposlil se je kot knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani in delal tam do upokojitve leta 1989. Zajčevo pesništvo sprva ni bilo sprejeto z naklonjenostjo, saj je bilo za petdeseta leta prejšnjega stoletja očitno premračno in preveč depresivno, pozneje, ob prihodu avantgarde, pa je njegova lirika postala sestavni del vrhunske pesniške tradicije. Dane Zajc sodi tudi med naše osrednje dramatike zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov so ga prevajali v  številne tuje jezike, zato njegovo poezijo najdemo v številnih antologijah po svetu. Ruski pesnik in dobitnik Nobelove nagrade za književnost Josif Brodski je o njem dejal: »Jaz sem mali pesnik vélikega naroda, Dane Zajc pa je véliki pesnik malega naroda.«