Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 26. oktober

26.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Eden od začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec, mojster planinske fotografije, : »véliki pesnik malega naroda.«

Slikar Janez Šubic je bil potomec starega kmečkega slikarskega rodu iz Poljanske doline. Študiral je v Benetkah in Rimu, nato pa živel na Dunaju in v Pragi. Slikal je po klasičnih vzorcih, v barvi pa je že iskal nova in sodobnejša pota. Njegova kompozicijska spretnost je bila zelo velika in zato je tedaj v Evropi veljal za imenitnega umetnika. Z mlajšim bratom Jurijem sta v drugi polovici prejšnjega stoletja pomenila vrhunec slovenskega slikarstva, čeprav sta po večini ustvarjala v tujini; sta tudi začetnika slovenskih knjižnih ilustracij. Njegova najbolj znana podoba je – poleg cikla prizorov iz življenja svete Marjete v župnijski cerkvi v Horjulu – monumentalna oltarna slika »Sveti Martin ozdravlja bolnico« v Šmartnem pod Šmarno goro. Slikar Janez Šubic se je rodil pred 170 leti (1850) v Poljanah nad Škofjo Loko.

Pisatelj in mladinski pesnik Karel Širok je po učiteljišču v Kopru poučeval v okolici Trsta in v Črnomlju, pozneje pa je bil v Trstu in Celovcu konzularni uslužbenec. Prve pesmi je objavil leta 1909 v Zvončku, leta 1920 pa je v Trstu izšla njegova prva pesniška zbirka Jutro. Karel Širok je opravljal pomembno obveščevalno delo, najprej v Italiji in nato v Avstriji. Bil je vezni člen obveščevalne in pozneje sabotažne dejavnosti organizacije TIGR v Julijski krajini v Italiji in na Koroškem. Njegovo delo je zelo dobro poznala tudi nacistična obveščevalna služba, zato so ga leta 1940 aretirali in izgnali v Jugoslavijo. Na zahtevo gestapa so ga junija 1941 v Ljubljani aretirali italijanski policisti. Prepeljali so ga v preiskovalni zapor v Celovec, ga tam obsodili na smrt in na začetku leta 1942 v Begunjah ustrelili kot talca. Posthumno je ob deseti obletnici njegove smrti izšlo delo z naslovom Trije bratje in trije razbojniki. Marca 1978 so po njem v ulici Donadoni v Trstu poimenovali slovensko osnovno šolo. Karel Širok se je rodil leta 1889 v Šmartnem v Goriških brdih.

Gornik  in  fotograf   Jaka Čop je od srede dvajsetih let prejšnjega stoletja fotografiral po slovenskih, med drugo svetovno vojno pa tudi po tirolskih gorah. Njegovo delo je temeljilo na topografski tradiciji slovenske planinske fotografije, ki jo je oplemenitil s piktorialističnimi svetlobnimi in atmosferskimi učinki, v detajlih pa je viden vpliv nove stvarnosti. Od leta 1950 je snemal tudi barvne diapozitive. Veliko je razstavljal in predaval, izdal pa je tudi več fotomonografij: Svet nad vrhovi, Julijske Alpe, Raj pod Triglavom, Kraljestvo Zlatoroga in druge, veliko dokumentarno vrednost pa imajo posnetki v knjigi Slovenski kozolec. Je o njem povedal Joža Mihelič, dolgoletni vodja Službe za izobraževanje in naravovarstveno vzgojo v Javnem zavodu Triglavski narodni park. Starosta slovenskih planinskih fotografov Jaka Čop je bil odlikovan s častnim znakom Republike Slovenije, dobil je Prešernovo nagrado, zlato plaketo Foto zveze Slovenije ter najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1911 na Jesenicah.

V Zgornji Javorščici pri Moravčah se je leta 1929 rodil pesnik, dramatik in mladinski pisatelj Dane Zajc. Med drugo svetovno vojno so ga boleče zaznamovali nacistični požig njegove domačije, smrt dveh bratov partizanov, po njej pa skrivnostna izginotja ljudi iz neposredne bližine. Leta 1951 je bil zaradi političnih stališč zaprt in izključen iz gimnazije; to je privatno končal leta 1958, na univerzo pa se ni smel vpisati. Zaposlil se je kot knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani in delal tam do upokojitve leta 1989. Zajčevo pesništvo sprva ni bilo sprejeto z naklonjenostjo, saj je bilo za petdeseta leta prejšnjega stoletja očitno premračno in preveč depresivno, pozneje, ob prihodu avantgarde, pa je njegova lirika postala sestavni del vrhunske pesniške tradicije. Dane Zajc sodi tudi med naše osrednje dramatike zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov so ga prevajali v  številne tuje jezike, zato njegovo poezijo najdemo v številnih antologijah po svetu. Ruski pesnik in dobitnik Nobelove nagrade za književnost Josif Brodski je o njem dejal: »Jaz sem mali pesnik vélikega naroda, Dane Zajc pa je véliki pesnik malega naroda


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 26. oktober

26.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Eden od začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec, mojster planinske fotografije, : »véliki pesnik malega naroda.«

Slikar Janez Šubic je bil potomec starega kmečkega slikarskega rodu iz Poljanske doline. Študiral je v Benetkah in Rimu, nato pa živel na Dunaju in v Pragi. Slikal je po klasičnih vzorcih, v barvi pa je že iskal nova in sodobnejša pota. Njegova kompozicijska spretnost je bila zelo velika in zato je tedaj v Evropi veljal za imenitnega umetnika. Z mlajšim bratom Jurijem sta v drugi polovici prejšnjega stoletja pomenila vrhunec slovenskega slikarstva, čeprav sta po večini ustvarjala v tujini; sta tudi začetnika slovenskih knjižnih ilustracij. Njegova najbolj znana podoba je – poleg cikla prizorov iz življenja svete Marjete v župnijski cerkvi v Horjulu – monumentalna oltarna slika »Sveti Martin ozdravlja bolnico« v Šmartnem pod Šmarno goro. Slikar Janez Šubic se je rodil pred 170 leti (1850) v Poljanah nad Škofjo Loko.

Pisatelj in mladinski pesnik Karel Širok je po učiteljišču v Kopru poučeval v okolici Trsta in v Črnomlju, pozneje pa je bil v Trstu in Celovcu konzularni uslužbenec. Prve pesmi je objavil leta 1909 v Zvončku, leta 1920 pa je v Trstu izšla njegova prva pesniška zbirka Jutro. Karel Širok je opravljal pomembno obveščevalno delo, najprej v Italiji in nato v Avstriji. Bil je vezni člen obveščevalne in pozneje sabotažne dejavnosti organizacije TIGR v Julijski krajini v Italiji in na Koroškem. Njegovo delo je zelo dobro poznala tudi nacistična obveščevalna služba, zato so ga leta 1940 aretirali in izgnali v Jugoslavijo. Na zahtevo gestapa so ga junija 1941 v Ljubljani aretirali italijanski policisti. Prepeljali so ga v preiskovalni zapor v Celovec, ga tam obsodili na smrt in na začetku leta 1942 v Begunjah ustrelili kot talca. Posthumno je ob deseti obletnici njegove smrti izšlo delo z naslovom Trije bratje in trije razbojniki. Marca 1978 so po njem v ulici Donadoni v Trstu poimenovali slovensko osnovno šolo. Karel Širok se je rodil leta 1889 v Šmartnem v Goriških brdih.

Gornik  in  fotograf   Jaka Čop je od srede dvajsetih let prejšnjega stoletja fotografiral po slovenskih, med drugo svetovno vojno pa tudi po tirolskih gorah. Njegovo delo je temeljilo na topografski tradiciji slovenske planinske fotografije, ki jo je oplemenitil s piktorialističnimi svetlobnimi in atmosferskimi učinki, v detajlih pa je viden vpliv nove stvarnosti. Od leta 1950 je snemal tudi barvne diapozitive. Veliko je razstavljal in predaval, izdal pa je tudi več fotomonografij: Svet nad vrhovi, Julijske Alpe, Raj pod Triglavom, Kraljestvo Zlatoroga in druge, veliko dokumentarno vrednost pa imajo posnetki v knjigi Slovenski kozolec. Je o njem povedal Joža Mihelič, dolgoletni vodja Službe za izobraževanje in naravovarstveno vzgojo v Javnem zavodu Triglavski narodni park. Starosta slovenskih planinskih fotografov Jaka Čop je bil odlikovan s častnim znakom Republike Slovenije, dobil je Prešernovo nagrado, zlato plaketo Foto zveze Slovenije ter najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1911 na Jesenicah.

V Zgornji Javorščici pri Moravčah se je leta 1929 rodil pesnik, dramatik in mladinski pisatelj Dane Zajc. Med drugo svetovno vojno so ga boleče zaznamovali nacistični požig njegove domačije, smrt dveh bratov partizanov, po njej pa skrivnostna izginotja ljudi iz neposredne bližine. Leta 1951 je bil zaradi političnih stališč zaprt in izključen iz gimnazije; to je privatno končal leta 1958, na univerzo pa se ni smel vpisati. Zaposlil se je kot knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani in delal tam do upokojitve leta 1989. Zajčevo pesništvo sprva ni bilo sprejeto z naklonjenostjo, saj je bilo za petdeseta leta prejšnjega stoletja očitno premračno in preveč depresivno, pozneje, ob prihodu avantgarde, pa je njegova lirika postala sestavni del vrhunske pesniške tradicije. Dane Zajc sodi tudi med naše osrednje dramatike zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov so ga prevajali v  številne tuje jezike, zato njegovo poezijo najdemo v številnih antologijah po svetu. Ruski pesnik in dobitnik Nobelove nagrade za književnost Josif Brodski je o njem dejal: »Jaz sem mali pesnik vélikega naroda, Dane Zajc pa je véliki pesnik malega naroda


28.12.2023

5. januar - Angela Vode (1892) in “Žena v sedanji družbi”

Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

4. januar - Josip Vošnjak (1834) in resolucija o uvedbi slovenščine v srednje šole

Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

3. januar - 100 let od začetka pouka v "Šoli za sestre" v Ljubljani

Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

2. januar - pred 100 leti se je rodil arhitekt Dušan Moškon

Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

1. januar - Gašper Rojko (1744) rektor Karlove univerze v Pragi

»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.12.2023

31. december - glasbeni zaščitni znak silvestrovega (1971)

Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

30. december - 70 let Krščanske kulturne zveze na Koroškem (1953)

Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

29. december - Ante Trstenjak (1894) slikar med Lužiškimi Srbi

Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

28. december - Vlado Golob (1914) glasbeni pedagog in publicist

Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

27. december - Mitja Gregorač (1923) eden naših najbolj prepoznavnih tenorjev

Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

26. december - Peter Košak (1943) iskanja pesnika pod južnim križem

Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

25. december - Janko Jarc (1903) prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja

Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

24. december - predsednik Socialistične zveze in nadškof voščita božič (1986)

Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

23. december - pred 80 leti je bolnica Franja sprejela prva ranjence

Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

22. december - prvo navdušenje nad filmom "Vesna" (1953)

Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

21. december - Ivanka Ferjančič (1876) in razvoj čipkarstva na Idrijskem

Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

20. december - 9. korpus slovenske partizanske vojske (1943)

Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

19. december - Metod Dolenc (1875) in Pravna zgodovina za slovensko ozemlje

Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

18. december - Štefka Cobelj (1923) umetnostna zgodovinarka v Mogadišu

Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 16 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov