Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške, »plače ženskega učnega osebja naj se tudi na Kranjskem uredijo po načelih, ki so postavljena za moško osebje«, tigrovec iz Baške grape, »praznik velik, dasi tihosvečan,

Leta 1874 se je v Ključarovcih nad Ormožem rodil duhovnik, pesnik in dramatik Ksaver Meško. Po študiju bogoslovja v Mariboru in Celovcu je služboval po večini na Koroškem, pa tudi na Svetih Višarjah in na Brezjah. Pisal je pesmi, črtice, novele, romane, povesti, drame in mladinske spise. Slogovno se je približal Ivanu Cankarju. V svojih delih je največkrat razmišljal o mladosti, socialnem življenju, ponižanih in trpečih ter umetnosti. Uveljavil se je kot mladinski pisatelj. Pri Mohorjevi družbi je izšlo šest zvezkov njegovih mladinskih spisov z naslovom Mladim srcem. Njegov prvi roman “Kam plovemo” ima naturalistične prvine; “Slike in povesti” ter črtice “Iz mojega življenja” so realistično simbolične, v drugih romanih pa se spominja na leta druge svetovne vojne. Izidor Cankar je v svoji knjigi Obiski o njem zapisal: »Meško je v življenju prav tak kot v knjigi: mehak, obziren in vljuden.« Ksaver Meško, dolgoletni župnik v Selah pri Slovenj Gradcu, je bil takoj po nacistični okupaciji zaprt, nato pa izgnan na Hrvaško in v Bosno. Velja za prvega pomembnejšega pripovednika vzhodne Štajerske in slovenske Koroške.

Zakon o ljudskih šolah, sprejet na Dunaju maja leta 1869, je med drugim določal, da se učiteljice, ki so tedaj učile predvsem ročna dela, brez posebnega dovoljenja okrajnega šolskega sveta ne smejo poročiti. Dunajska vlada pa je še istega leta pripravila tudi predlog, po katerem naj bi učiteljice dobivale le 80 odstotkov plače učiteljev na enakem delovnem mestu. Predlog je vlada utemeljila s preprosto ugotovitvijo, češ da učiteljicam ni treba vzdrževati družin. Brez večjega odpora so ga sprejele tudi posamezne deželne vlade. Učiteljice so seveda protestirale, saj da imajo enako izobrazbo. Ko so nekaj let pozneje na Štajerskem plače spet izenačili, je nekaj poslancev tudi v kranjskem deželnem šolskem svetu predlagalo enako. Nasprotniki so poskušali dokazati, da delo učiteljic ni tako kakovostno kot delo njihovih moških kolegov, predvsem pa, da imajo manjše potrebe kot učitelji. Ta mora namreč zvečer »v kavarno ali kam drugam na kaj malega, učiteljica pa doma plete, šiva ali počne kaj drugega«, so prepričevali naprednejše. A neuspešno – z večino dveh glasov je deželni šolski svet na današnji dan leta 1875 sklenil, »da se plače ženskega učnega osebja na javnih ljudskih in meščanskih šolah uredijo po načelih, ki so postavljena za moško osebje«.

Kmetovalec Simon Kos je bil član prepovedane narodno-revolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). Od leta 1936 je po Baški grapi ustanavljal protifašistične celice in bil na tem območju odgovoren za njihovo aktivnost. Čez mejo je vodil protifašiste in v Julijsko krajino prinašal orožje, razstrelivo in protifašistično literaturo. Med množičnimi aretacijami tigrovcev leta 1940 je bil aretiran in na zasedanju drugega tržaškega procesa 14. decembra 1941 skupaj še s štirimi obtoženci zaradi protifašistične dejavnosti obsojen na smrt ter ustreljen na Opčinah. Simon Kos, rodil se je leta 1911 v Rutu pri Tolminu, je bil posmrtno odlikovan z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Na njegovi rojstni hiši so mu postavili znamenje, po njem se imenuje tudi osnovna šola v Podbrdu.

28. oktobra 1928, ob 10. obletnici prekinitve državnopravnih odnosov slovenskih dežel z avstro-ogrsko monarhijo, je začel tudi uradno redno oddajati Radio Ljubljana, prvi radio na Slovenskem. Poskusno oddajanje se je sicer začelo skoraj dva meseca prej, prvega septembra tistega leta, ko je ob 16. uri pred mikrofonom spregovoril pisatelj Fran Saleški Finžgar. Med drugim je povedal, da je ta dan praznik slovenske besede, »praznik velik, dasi tihosvečan, kakor ga še ni doživela slovenska beseda«. Radijski valovi so do poslušalcev  ponesli tisoč let staro slovenščino s prvega brižinskega spomenika. Finžgarju se je nato v studiu pridružil pesnik Oton Župančič, ki je bral odlomke iz Dume in med drugim povedal, da je odprtje radijske postaje dogodek, ki ga lahko primerjamo samo še z izidom prve slovenske knjige. Tako sta dva »največja oblikovalca našega jezika«, kot je zapisal France Koblar, eden tedanjih urednikov, simbolično uvedla slovensko besedo v dobo radia in elektronskih medijev nasploh. 28-i oktober je zato praznik RTV Slovenija. Tehnični oče prvega slovenskega radia je univerzitetni profesor inž. Marij Osana ki je poskusno radijsko oddajanje začel že leta 1924. Njegov doprsni kip so odkrili 4. oktobra 1995 pred Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.