Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas, »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za Jugoslovansko posest«, v Kranju stoji prvi protifašistični spomenik v Evropi, tri desetletja od uj
Danes je dan spomina na mrtve, dan, ko se pri nas in drugod po svetu spominjamo umrlih. To je predvsem intimen praznik, posvečen spominu na vse tiste, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje. Od začetka 7. stoletja je bil spominu vseh svetih posvečen 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije device in vseh mučencev. Dobro stoletje pozneje je papež Gregor III. v baziliki svetega Petra posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, vsem apostolom, mučencem in vsem svetnikom, njegov naslednik Gregor IV. pa je praznik leta 835 iz maja prestavil na prvi november in ukazal, naj se slovesno praznuje v vsej vesoljni Cerkvi. Spominski dan je sčasoma prerasel v dan vseh svetnikov. Časovni premik je bil povsem praktične narave. V Rim je ob prazniku prišlo veliko ljudi, a pomlad je bila čas, ko je v mestu primanjkovalo hrane celo za domačine, kaj šele za množico romarjev. To je bil eden pomembnejših razlogov za to, da je papež Gregor IV. prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na malce bolj prehransko založeni prvi november.
Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Države Slovencev, Hrvatov in Srbov so bile razmere v Mariboru zelo zapletene, saj sta si mesto lastili tako slovenska kot nemška stran. Na današnji dan leta 1918 je v dogajanje odločno posegel major Rudolf Maister. Na sestanku mariborske garnizije je izjavil, da razglaša Maribor in vso spodnjo ali slovensko Štajersko za jugoslovansko posest in da v imenu narodne vlade nove države prevzema vojaško poveljstvo nad mestom in pokrajino. Še istega dne je Narodni svet za Štajersko Rudolfa Maistra imenoval za generala, on pa je z vojaki slovenske narodnosti iz 26. strelskega polka takoj zavaroval vse pomembnejše objekte v Mariboru. Dobrih dvajset dni pozneje je imel pod svojim poveljstvom več kot štiri tisoč mož prve Slovenske vojske. Pesnik Janez Menart je skoraj sedemdeset let pozneje o tedanjem dogajanju v verzih zapisal.
Ti prvikrat junaško kri
k zastavi slave si pozval
in prvikrat, kar svet stoji,
pod njo slovensko vojsko zbral,
da prvikrat je za teboj
šla v boj zares za narod svoj.
V Prešernovem gaju v Kranju so na današnji dan leta 1931 odkrili spomenik žrtvam prvega tržaškega procesa. To je prvi protifašistični spomenik v Evropi. Prvi tržaški proces, imenovan tudi “bazoviški”, je potekal pred posebnim sodiščem za zaščito države v prvih dneh septembra leta 1930, in sicer proti pripadnikom slovenske tajne narodnjaške in protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) v Julijski krajini. Sodišče je štiri obtožence obsodilo na smrt, dvanajst na zaporne kazni, enajst pa jih je oprostila že preiskovalna komisija.
1. novembra pred 30 leti so zaradi hudih nalivov po celotnem zahodnem in severnem območju Slovenije reke prestopile bregove. Najhuje je bilo v zgornji in spodnji Savinjski dolini. V porečju Kamniške Bistrice so vode zahtevale dve življenji. Poplavljenih je bilo 52 tisoč hektarov kmetijskih površin, poškodovanih 2683 kilometrov cest, 20 kilometrov železniških prog in uničenih 96 mostov. Sprožilo se je 1200 plazov. Brez strehe nad glavo je ostalo 199 ljudi. Uničenih je bilo 190 hiš, poškodovanih pa več kot pet tisoč.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas, »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za Jugoslovansko posest«, v Kranju stoji prvi protifašistični spomenik v Evropi, tri desetletja od uj
Danes je dan spomina na mrtve, dan, ko se pri nas in drugod po svetu spominjamo umrlih. To je predvsem intimen praznik, posvečen spominu na vse tiste, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje. Od začetka 7. stoletja je bil spominu vseh svetih posvečen 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije device in vseh mučencev. Dobro stoletje pozneje je papež Gregor III. v baziliki svetega Petra posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, vsem apostolom, mučencem in vsem svetnikom, njegov naslednik Gregor IV. pa je praznik leta 835 iz maja prestavil na prvi november in ukazal, naj se slovesno praznuje v vsej vesoljni Cerkvi. Spominski dan je sčasoma prerasel v dan vseh svetnikov. Časovni premik je bil povsem praktične narave. V Rim je ob prazniku prišlo veliko ljudi, a pomlad je bila čas, ko je v mestu primanjkovalo hrane celo za domačine, kaj šele za množico romarjev. To je bil eden pomembnejših razlogov za to, da je papež Gregor IV. prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na malce bolj prehransko založeni prvi november.
Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Države Slovencev, Hrvatov in Srbov so bile razmere v Mariboru zelo zapletene, saj sta si mesto lastili tako slovenska kot nemška stran. Na današnji dan leta 1918 je v dogajanje odločno posegel major Rudolf Maister. Na sestanku mariborske garnizije je izjavil, da razglaša Maribor in vso spodnjo ali slovensko Štajersko za jugoslovansko posest in da v imenu narodne vlade nove države prevzema vojaško poveljstvo nad mestom in pokrajino. Še istega dne je Narodni svet za Štajersko Rudolfa Maistra imenoval za generala, on pa je z vojaki slovenske narodnosti iz 26. strelskega polka takoj zavaroval vse pomembnejše objekte v Mariboru. Dobrih dvajset dni pozneje je imel pod svojim poveljstvom več kot štiri tisoč mož prve Slovenske vojske. Pesnik Janez Menart je skoraj sedemdeset let pozneje o tedanjem dogajanju v verzih zapisal.
Ti prvikrat junaško kri
k zastavi slave si pozval
in prvikrat, kar svet stoji,
pod njo slovensko vojsko zbral,
da prvikrat je za teboj
šla v boj zares za narod svoj.
V Prešernovem gaju v Kranju so na današnji dan leta 1931 odkrili spomenik žrtvam prvega tržaškega procesa. To je prvi protifašistični spomenik v Evropi. Prvi tržaški proces, imenovan tudi “bazoviški”, je potekal pred posebnim sodiščem za zaščito države v prvih dneh septembra leta 1930, in sicer proti pripadnikom slovenske tajne narodnjaške in protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) v Julijski krajini. Sodišče je štiri obtožence obsodilo na smrt, dvanajst na zaporne kazni, enajst pa jih je oprostila že preiskovalna komisija.
1. novembra pred 30 leti so zaradi hudih nalivov po celotnem zahodnem in severnem območju Slovenije reke prestopile bregove. Najhuje je bilo v zgornji in spodnji Savinjski dolini. V porečju Kamniške Bistrice so vode zahtevale dve življenji. Poplavljenih je bilo 52 tisoč hektarov kmetijskih površin, poškodovanih 2683 kilometrov cest, 20 kilometrov železniških prog in uničenih 96 mostov. Sprožilo se je 1200 plazov. Brez strehe nad glavo je ostalo 199 ljudi. Uničenih je bilo 190 hiš, poškodovanih pa več kot pet tisoč.
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov