Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Inštruktor obveščevalcev in diverzantov, prva uspešna operacija sive mrene pri nas, predvojni smučarski prvak – uspešen gospodarstvenik

7. novembra 1898 se je v vasi Vrabče pri Šentvidu, sedanjem Podnanosu na Primorskem, rodil Ivan Rudolf. Med prvo svetovno vojno je bil zaradi protiavstrijskega delovanja zaprt, potem pa poslan na rusko bojišče. Po zlomu Avstro- Ogrske se je pridružil Maistrovim borcem in bil odlikovan za hrabrost. Kot bančnik je deloval v Gorici, kjer je bil sodelavec organizacije TIGR ter jugoslovanske in britanske obveščevalne službe. Ko mu je grozila aretacija, se je umaknil v Jugoslavijo in ob začetku vojne v Palestino. Sodeloval je pri urjenju slovenskih padalcev, ki so se pod pokroviteljstvom britanskih obveščevalnih služb s padali spustili na Primorsko in stopili v partizanske vrste. Čeprav so jih poslali zavezniki, je bila revolucionarna oblast do njih skrajno zadržana. Ves čas so bili pod strogim nadzorom. Od 27-ih slovenskih padalcev britanskih misij so trije padli v boju, dva so ubili četniki, enega partizani po kapitulaciji Italije, enega so zajeli Nemci. Dvanajst jih je poleti in jeseni 1945 brez sledu izginilo. Najverjetneje jih je zaradi obtožbe vohunstva po navodilih Komunistične partije brez sodbe pobila Ozna. Še danes ni znano, kje so pokopani. Tisti, ki so preživeli tudi ta čas, so ostali nadzorovani. Profesor Ivan Rudolf je po vojni živel v Trstu, tam je med drugim poučeval na srednjih šolah in deloval kot novinar na Radiu Trst. Društvo TIGR mu je leta 1998 v Podnanosu postavilo doprsni kip. Primorske padalce je decembra 1999 predsednik republike Milan Kučan odlikoval s častnim znakom svobode Republike Slovenije – z obrazložitvijo: »Slovenskim domoljubom, ki so jih angleški zvezniki kot padalce poslali na ozemlje Slovenije, da bi se borili za novo Evropo svobodnih narodov – za zasluge v boju proti nacifašizmu«.

Zdravnik  Leopold Ješe  je diplomiral na Dunaju, se posvetil okulistiki in leta 1921 postal primarij in vodja očesnega oddelka v ljubljanski bolnišnici. Od leta 1936 je med prvimi v Jugoslaviji intrakapsularno operiral sivo mreno, uspešno pa je operiral tudi odstop mrežnice. Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti in predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Napisal je prvi slovenski učbenik za študente medicine in stomatologije, učbenik za medicinske sestre ter približno trideset razprav. Pionir slovenske oftalmologije, vede o očesnih boleznih, Leopold Ješe se je rodil leta 1886 v Naklem pri Kranju.

Gospodarstvenik in športnik  Gregor Klančnik se je rodil leta 1913 v Mojstrani. Končal je višjo ekonomsko šolo v Beogradu, nato pa delal na področju črne metalurgije – kot direktor železarne Ravne in generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Kot smučarski tekač in skakalec, alpinist in telesnokulturni delavec je bil dejaven tudi na športnem področju: v sezoni 1937/38 je dosegel naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji.  V okviru  planinske  dejavnosti  je  vodil  posodobitev Triglavskega doma in Koče pri Triglavskih jezerih. Objavil je približno sto publicističnih del o gospodarstvu in telesni kulturi in bil dobitnik Kraigherjeve ter Bloudkove nagrade.