Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Sergej Vrišer - eden naših vodilnih proučevalcev baroka, avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske, novinarka, zapisana filmski tematiki, sprejeli sklep, da bo plebiscit o samostojnosti še pred božičem 199

Na današnji dan leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljah rodil slovenski skladatelj Davorin  Jenko. Po poklicu je bil pravnik, v glasbi pa samouk. V letih od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, potem je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo. Od leta 1871 je bil dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne himna Kraljevine Srbije, pozneje del državne himne Kraljevine Jugoslavije, danes pa je spet državna himna Republike Srbije. Davorin Jenko je uglasbil tudi narodno budnico: Naprej zastava slave – današnjo himno Slovenske vojske.

Umetnostni ter kulturni zgodovinar in muzeolog Sergej Vrišer se je po maturi na mariborski gimnaziji leta 1939 najprej vpisal na Vojaško akademijo v Beogradu. Njegov študij je ustavila vojna, sledili so ujetništvo, prisilno delo, mobilizacija ter pobeg iz nemške armade. Po vojni je bil najprej tehniški risar, njegovi humanistični in umetnostni talenti pa so ga preusmerili v umetnostno zgodovino. Leta 1954 se je zaposlil kot kustos v Pokrajinskem muzeju v Mariboru in bil nato od prve polovice šestdesetih let kar četrt stoletja njegov ravnatelj. Med njegova najbolj prepoznavna dela sodijo številni temeljni prispevki k slovenski umetnostni in kulturni zgodovini. Med njimi so zagotovo v ospredju študije o baročnem kiparstvu na slovenskem Štajerskem in pozneje v Sloveniji, razprave o baročnih kiparjih in slikarjih ter o posameznih arhitekturah iz slovenske kulturne dediščine. Tri Vrišerjeve monografije o baročnem kiparstvu na Štajerskem, v osrednji Sloveniji in na Primorskem so še vedno temeljna dela o tej tematiki. Sredi šestdesetih let je pripravil razstavo Tristo let mode na Slovenskem, ki je bila rekordno obiskana. Pozneje je kolekcija modnih oblačil in uniform postala ena najprivlačnejših stalnih zbirk v mariborskem Pokrajinskem muzeju. Umetnostni zgodovinar in muzeolog dr. Sergej Vrišer se je rodil pred 100 leti v Ljubljani.

Filmska  kritičarka  in  publicistka  Stanka Godnič  je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce. Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je na današnji dan leta 1929  v Celju.

9. in 10. novembra 1990 so se v Poljčah na Gorenjskem zbrali tedanji delegati republiške skupščine, ministri in nekateri strokovni sodelavci, povezani v vladno koalicijo Demos. Po razpravi so delegati Demosa sprejeli odločitev, da bodo v prihodnjih desetih dneh do 20. novembra sprejeli vse zakonske akte in odločbe za razpis referenduma o ustanovitvi samostojne slovenske države. Formalno podlago za plebiscit je pomenil zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki ga je tri tedne pred glasovanjem sprejela takratna slovenska skupščina. Opozicija se je sicer zavzemala za to, da se plebiscit premakne na pomlad 1991, a je nato sprejela datum 23. december, Demos pa je po drugi strani privolil, da bo za pozitiven izid plebiscita potrebna večina vseh volilnih upravičencev. V skladu z dogovorom bi plebiscit uspel, če bi se za odcepitev od Jugoslavije opredelila več kot polovica vseh volilnih upravičencev, to pa je bilo 23. decembra 1990 na glasovanju krepko preseženo.