Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Montiran politični proces zapečatil usodo vrhunskega predvojnega atleta Milana Stepišnika, od radioizotopskega laboratorija do klinike za nuklearno medicino, vrenje okoli dveh pomembnih mladinskih revij, dan, ko je mora
Zdravnik internist Bojan Varl je bil med začetniki nuklearne medicine pri nas. Leta 1960 je na Interni kliniki v Ljubljani ustanovil radioizotopski laboratorij, ga razvil v inštitut in nato v Kliniko za nuklearno medicino, ki jo je vodil do leta 1986. Sprva je preučeval redkejše bolezni in sindrome, pozneje pa se je usmeril v raziskovanje klinične problematike z nuklearno medicinsko tehnologijo. Bil je med pobudniki podiplomskega izobraževanja na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil sicer redni profesor, uvedel je vsakoletna posvetovanja o sodobni interni medicini ter sodeloval na številnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih srečanjih. Leta 1981 je prejel Kidričevo nagrado. Bojan Varl se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Mokronogu.
V mesecu novembru leta 1924 sta začeli izhajati pomembni mladinski reviji: Mladina, glasilo svobodomiselne narodne demokratske mladine, in Križ na gori, glasilo katoliškega mladinskega gibanja, ki se je zavzemalo za svobodo, za osebno doživljanje Kristusa ter tako posredno spodkopavalo avtoriteto Cerkve in katoliške slovenske ljudske stranke. Revija “Križ na gori” se je leta 1927 preimenovala v “Križ” in nadaljevala isto usmeritev. Njeni sodelavci so v slovenskem javnem življenju dobili ime “križarji”, njihova usmeritev pa “križarsko gibanje”. Reviji “Mladina” in “Križ na gori” sta imeli v naši javnosti precejšen vpliv in sta izhajali do šestojanuarske diktature, torej do januarja leta 1929.
Pred 110 leti se je v Ljubljani rodil inženir kemije in atlet Milan Stepišnik. Na poletnih olimpijskih igrah leta 1936 je bil član olimpijske reprezentance Kraljevine Jugoslavije in je veljal za vrhunskega atleta in šestega najboljšega metalca kladiva na svetu. Med drugo svetovno vojno so ga internirali v Dachau. Po vojni je bil obtožen delovanja proti novi oblasti in leta 1946, da je kot odgovorna oseba namerno slabo vodil obnovo talilne peči v Tovarni aluminija v Slovenski Bistrici in da se je zato zgodila delovna nesreča. Na montiranem Diehl-Oswaldovem političnem procesu je bil obsojen na smrt. Uradno so bili obtoženci usmrčeni 12. maja 1948, toda republiški notranji minister Boris Kraigher je pozneje poročal, da so jih še več kot dve leti na Kočevskem obdržali v popolni tajnosti in jih usmrtili šele novembra 1950. Podatki o kraju in času smrti Milana Stepišnika ter o njegovem grobu še do danes niso znani.
Na god sv. Martina leta 1941 so nacistične okupacijske oblasti v okviru akcije preselitve prebivalcev iz obmejnega pasu ob Savi in Sotli izgnale z domov 3011 prebivalk in prebivalcev širšega območja Bizeljskega. Izgnali so jih v tako imenovani stari nemški rajh, kjer so služili pretežno kot cenena delovna sila v tovarnah in na kmetijskih posestvih. Na njihove domove so naselili prebivalce nemške narodnosti s Kočevskega, ki so po sporazumu med Hitlerjem in Mussolinijem zapustili območje, ki je po delitvi slovenskega ozemlja pripadlo Italiji. Priseljenci s Kočevskega in iz Besarabije naj bi »kot nemški obrambni kmetje s plugom in mečem« varovali južno mejo nemškega rajha. Ob koncu vojne so se z nemško vojsko večinoma umaknili na Koroško, izseljeni prebivalci Bizeljskega pa so se iz izgnanstva vrnili na svoje domove.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Montiran politični proces zapečatil usodo vrhunskega predvojnega atleta Milana Stepišnika, od radioizotopskega laboratorija do klinike za nuklearno medicino, vrenje okoli dveh pomembnih mladinskih revij, dan, ko je mora
Zdravnik internist Bojan Varl je bil med začetniki nuklearne medicine pri nas. Leta 1960 je na Interni kliniki v Ljubljani ustanovil radioizotopski laboratorij, ga razvil v inštitut in nato v Kliniko za nuklearno medicino, ki jo je vodil do leta 1986. Sprva je preučeval redkejše bolezni in sindrome, pozneje pa se je usmeril v raziskovanje klinične problematike z nuklearno medicinsko tehnologijo. Bil je med pobudniki podiplomskega izobraževanja na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil sicer redni profesor, uvedel je vsakoletna posvetovanja o sodobni interni medicini ter sodeloval na številnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih srečanjih. Leta 1981 je prejel Kidričevo nagrado. Bojan Varl se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Mokronogu.
V mesecu novembru leta 1924 sta začeli izhajati pomembni mladinski reviji: Mladina, glasilo svobodomiselne narodne demokratske mladine, in Križ na gori, glasilo katoliškega mladinskega gibanja, ki se je zavzemalo za svobodo, za osebno doživljanje Kristusa ter tako posredno spodkopavalo avtoriteto Cerkve in katoliške slovenske ljudske stranke. Revija “Križ na gori” se je leta 1927 preimenovala v “Križ” in nadaljevala isto usmeritev. Njeni sodelavci so v slovenskem javnem življenju dobili ime “križarji”, njihova usmeritev pa “križarsko gibanje”. Reviji “Mladina” in “Križ na gori” sta imeli v naši javnosti precejšen vpliv in sta izhajali do šestojanuarske diktature, torej do januarja leta 1929.
Pred 110 leti se je v Ljubljani rodil inženir kemije in atlet Milan Stepišnik. Na poletnih olimpijskih igrah leta 1936 je bil član olimpijske reprezentance Kraljevine Jugoslavije in je veljal za vrhunskega atleta in šestega najboljšega metalca kladiva na svetu. Med drugo svetovno vojno so ga internirali v Dachau. Po vojni je bil obtožen delovanja proti novi oblasti in leta 1946, da je kot odgovorna oseba namerno slabo vodil obnovo talilne peči v Tovarni aluminija v Slovenski Bistrici in da se je zato zgodila delovna nesreča. Na montiranem Diehl-Oswaldovem političnem procesu je bil obsojen na smrt. Uradno so bili obtoženci usmrčeni 12. maja 1948, toda republiški notranji minister Boris Kraigher je pozneje poročal, da so jih še več kot dve leti na Kočevskem obdržali v popolni tajnosti in jih usmrtili šele novembra 1950. Podatki o kraju in času smrti Milana Stepišnika ter o njegovem grobu še do danes niso znani.
Na god sv. Martina leta 1941 so nacistične okupacijske oblasti v okviru akcije preselitve prebivalcev iz obmejnega pasu ob Savi in Sotli izgnale z domov 3011 prebivalk in prebivalcev širšega območja Bizeljskega. Izgnali so jih v tako imenovani stari nemški rajh, kjer so služili pretežno kot cenena delovna sila v tovarnah in na kmetijskih posestvih. Na njihove domove so naselili prebivalce nemške narodnosti s Kočevskega, ki so po sporazumu med Hitlerjem in Mussolinijem zapustili območje, ki je po delitvi slovenskega ozemlja pripadlo Italiji. Priseljenci s Kočevskega in iz Besarabije naj bi »kot nemški obrambni kmetje s plugom in mečem« varovali južno mejo nemškega rajha. Ob koncu vojne so se z nemško vojsko večinoma umaknili na Koroško, izseljeni prebivalci Bizeljskega pa so se iz izgnanstva vrnili na svoje domove.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov