Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Josip Nikolaj Sadnikar (1862-1953) veterinar, mecen in zbiralec umetnin, »puntarski denarič« – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi, slikanica »Lukec dobi sestrico«, po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije
Po kmečkem uporu leta 1515 je cesar Maksimilijan I., čeprav je kazal nekaj razumevanja za težave kmetov, njihov poraz izrabil za novo obdavčitev. Uvedel je puntarsko dajatev. Odmerjali so jo po velikosti posamezne kmetije, in sicer tako, da je udeleženec upora moral plačati več, kmet na požgani domačiji pa manj od temeljne odmere. Dajatev “puntarski denarič” pa so naložili vsakemu kmetu uporniku in jo vnesli v urbarje kot simbolno opozorilo. Dajatve so se zgodile po tistem, ko je grof Herberstein najverjetneje 8. julija 1515 pri Celju porazil uporne kmete. Sledilo je obračunavanje z uporniki. Iz obdobja tega upora je ostal natisnjen letak, na katerem najdemo slovenske besede »stara pravda« in »le vkup, le vkup uboga gmajna«. Uporniki so zahtevali stare, nižje davke in dajatve. Drugo geslo je bilo poziv k političnemu povezovanju in delovanju in sporoča, dokler je večina ljudi pasivnih, ni mogoče pričakovati sprememb v splošno korist ljudstva.
Veterinar in zbiralec umetnin Josip Nikolaj Sadnikar je leta 1886 diplomiral na veterinarski visoki šoli na Dunaju in se tam izpopolnjeval tudi iz mikrobiologije, serologije in higiene mleka. V kamniškem okraju je organiziral veterinarsko službo, uredil higiensko službo in v Krtini blizu Domžal zgradil živalsko grobišče. Ob svojem poklicnem delu je zbiral etnografske, arheološke in kulturnozgodovinske predmete. Leta 1893 je v svojem domu uredil največji slovenski zasebni muzej in ga obogatil s številnimi sodobnimi umetninami. Kot mecen je med drugim pomagal tudi Maksimu Gaspariju in ga iz trgovske stroke usmeril v slikarsko ustvarjalnost. Številne umetnine iz Sadnikarjeve zbirke je pozneje prevzel kamniški muzej. Josip Nikolaj Sadnikar se je rodil leta 1863 v Ljubljani.
Pisateljica, prevajalka in urednica Jana Milčinski je pred drugo svetovno vojno pisala zgodbe za reviji “Žena in dom” – revijo je izdajala njena mama Marija Podkrajšek – in “Domači prijatelj”, ki jo je izdajal njen oče Emil Podkrajšek. Leta 1968 se je zaposlila pri reviji “Otrok in družina” in v njenem uredništvu preživela vsa svoja službena leta. Pisala in prirejala je radijske in lutkovne igrice, pisala pravljice in prevajala. Za slikanico “Lukec dobi sestrico” je leta 1986 prejela Levstikovo nagrado. Kot žena Franeta Milčinskega - Ježka je sourejala njegovo poezijo “Preproste pesmi” in njegove “Humoreske” ter leta 1998 objavila spomine z naslovom: “Moje življenje z Ježkom”. Jana Milčinski se je rodila na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
5. decembra 1946 je bil v povojni Jugoslaviji sprejet Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ki je zajel vsa gospodarska podjetja državnega in republiškega pomena v 42 gospodarskih panogah. Po povzeti sovjetski teoriji je bil to najpomembnejši ukrep, ki naj bi ukinil kapitalistične odnose v gospodarstvu in posledično omejil zasebni sektor ter okrepil velika industrijska podjetja.Tajne priprave na nacionalizacijo so se začele takoj po sprejetju ustave. Nacionalizacija je bila izvedena decembra 1946 v vseh podjetjih republiškega in državnega pomena, aprila 1948 pa še v preostalih podjetjih ter kulturnih, prometnih in zdravstvenih ustanovah.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Josip Nikolaj Sadnikar (1862-1953) veterinar, mecen in zbiralec umetnin, »puntarski denarič« – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi, slikanica »Lukec dobi sestrico«, po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije
Po kmečkem uporu leta 1515 je cesar Maksimilijan I., čeprav je kazal nekaj razumevanja za težave kmetov, njihov poraz izrabil za novo obdavčitev. Uvedel je puntarsko dajatev. Odmerjali so jo po velikosti posamezne kmetije, in sicer tako, da je udeleženec upora moral plačati več, kmet na požgani domačiji pa manj od temeljne odmere. Dajatev “puntarski denarič” pa so naložili vsakemu kmetu uporniku in jo vnesli v urbarje kot simbolno opozorilo. Dajatve so se zgodile po tistem, ko je grof Herberstein najverjetneje 8. julija 1515 pri Celju porazil uporne kmete. Sledilo je obračunavanje z uporniki. Iz obdobja tega upora je ostal natisnjen letak, na katerem najdemo slovenske besede »stara pravda« in »le vkup, le vkup uboga gmajna«. Uporniki so zahtevali stare, nižje davke in dajatve. Drugo geslo je bilo poziv k političnemu povezovanju in delovanju in sporoča, dokler je večina ljudi pasivnih, ni mogoče pričakovati sprememb v splošno korist ljudstva.
Veterinar in zbiralec umetnin Josip Nikolaj Sadnikar je leta 1886 diplomiral na veterinarski visoki šoli na Dunaju in se tam izpopolnjeval tudi iz mikrobiologije, serologije in higiene mleka. V kamniškem okraju je organiziral veterinarsko službo, uredil higiensko službo in v Krtini blizu Domžal zgradil živalsko grobišče. Ob svojem poklicnem delu je zbiral etnografske, arheološke in kulturnozgodovinske predmete. Leta 1893 je v svojem domu uredil največji slovenski zasebni muzej in ga obogatil s številnimi sodobnimi umetninami. Kot mecen je med drugim pomagal tudi Maksimu Gaspariju in ga iz trgovske stroke usmeril v slikarsko ustvarjalnost. Številne umetnine iz Sadnikarjeve zbirke je pozneje prevzel kamniški muzej. Josip Nikolaj Sadnikar se je rodil leta 1863 v Ljubljani.
Pisateljica, prevajalka in urednica Jana Milčinski je pred drugo svetovno vojno pisala zgodbe za reviji “Žena in dom” – revijo je izdajala njena mama Marija Podkrajšek – in “Domači prijatelj”, ki jo je izdajal njen oče Emil Podkrajšek. Leta 1968 se je zaposlila pri reviji “Otrok in družina” in v njenem uredništvu preživela vsa svoja službena leta. Pisala in prirejala je radijske in lutkovne igrice, pisala pravljice in prevajala. Za slikanico “Lukec dobi sestrico” je leta 1986 prejela Levstikovo nagrado. Kot žena Franeta Milčinskega - Ježka je sourejala njegovo poezijo “Preproste pesmi” in njegove “Humoreske” ter leta 1998 objavila spomine z naslovom: “Moje življenje z Ježkom”. Jana Milčinski se je rodila na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
5. decembra 1946 je bil v povojni Jugoslaviji sprejet Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ki je zajel vsa gospodarska podjetja državnega in republiškega pomena v 42 gospodarskih panogah. Po povzeti sovjetski teoriji je bil to najpomembnejši ukrep, ki naj bi ukinil kapitalistične odnose v gospodarstvu in posledično omejil zasebni sektor ter okrepil velika industrijska podjetja.Tajne priprave na nacionalizacijo so se začele takoj po sprejetju ustave. Nacionalizacija je bila izvedena decembra 1946 v vseh podjetjih republiškega in državnega pomena, aprila 1948 pa še v preostalih podjetjih ter kulturnih, prometnih in zdravstvenih ustanovah.
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov