Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
8. decembra pred 100 leti so v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo, “Novine za Vogrske Slovence” , začetki farmacevtske družbe v Novem mestu, slikar zapisan v zgodovino
V Prekmurju, ki je za časa Avstro-Ogrske pripadalo madžarski polovici monarhije, skoraj ni bilo slovenskega meščanstva in narodno-političnega gibanja. Pred prvo svetovno vojno pa so slovenski narodno zavedni duhovniki vendarle uspešno dokazovali, da v Prekmurju živijo Slovenci. Načelo “Slovenci na Ogrskem naj ohranijo svoj stari jezik” so uresničevali predvsem z izdajanjem verskih knjig in brošur v prekmurskem narečju. Po nabožnem časopisu “Marijin list”, ustanovljenem leta 1904, je na današnji dan leta 1913 izšla prva številka tednika “Novine za Vogrske Slovence” s podnaslovom “Pobožen, drüžbeni, pismeni list”. Veliko pozornost so posvečale slovenskemu srednjemu kmetu, imele narodnobuditeljsko vlogo na obrobju slovenstva in vzgajale bralce v strpnem katoliškem duhu. V obdobju med obema vojnama so tednik preimenovali v “Novine Slovenske krajine”, izhajal pa je vse do madžarske okupacije Prekmurja aprila leta 1941.
Magister farmacije in gospodarstvenik Boris Andrijanič se je rodil pred 110. leti v Novem mestu. Po končanem študiju farmacije v Zagrebu se je zaposlil v očetovi lekarni. Med vojno je organiziral pošiljanje sanitetnega materiala partizanskim enotam, pozneje pa je na osvobojenem ozemlju uredil tri terenske lekarne, ki so redno delovale do konca vojne, v Splitu in Zadru pa postavil veliki skladišči sanitetnega materiala. V drugi polovici štiridesetih let je delal v lekarni v Novem mestu, kjer se je lekarniški laboratorij po njegovi zaslugi razvil v Tovarno zdravil Krka; direktor tega podjetja je bil kar tri desetletja. Pod njegovim vodstvom je Krka postala eno najuspešnejših podjetij v Sloveniji.
Slikar, ilustrator in scenograf Viktor Cotič je kot številni slovenski umetniki študiral na dunajski slikarski akademiji, po diplomi pa je v Zadru, Mariboru in Ljubljani poučeval risanje. Leta 1919 je v Mariboru, kjer je ustvarjal od leta 1918 do 1933 je ustanovil Umetnostni klub Ivana Groharja in postal njegov prvi predsednik. Slikal je v olju in akvarelu, ustvarjal pa je tudi lesoreze ter bil izvrsten ilustrator. Njegovi najljubši motivi so bili ljudje in krajine. Slogovno ga umeščajo v realizem, zaznavni pa so vplivi impresionizma, secesije in barvnega ekspresionizma. Viktor Cotič se je rodil leta 1885 v Trstu.
"V sredo, 8. decembra 1920, je ob 10. uri v treh proti jugu ležečih sobanah 1. nadstropja nekdanje kazine, odprta 1. umetnostna razstava v Mariboru." Pobudnik je bil slikar Viktor Cotič, / ki je prav ta dan dopolnil 35 let /, slavnostno pokroviteljstvo pa je prevzel general Rudolf Maister.« Tako zveni zapis o gotovo najpomembnejšem kulturnem dogodku po tistem, ko je Maribor po prvi svetovni vojni pripadel južnoslovanski državi. Osemindvajset umetnikov je do 2. januarja 1921 razstavljalo 184 del, sama razstava pa je spodbudila pomembne odzive: ustanovljeno je prvo likovno društvo; v medijih so odmevali odzivi, ki so problematizirali nacionalne in likovne koncepte; kmalu je bila oblikovana pobuda po stalnem razstavnem prostoru in ustanovi, ki bi v Mariboru profesionalno podpirala likovno umetnost. Pravnik in publicist dr. Makso Šnuderl je ob tem zapisal: »Zdi se mi, da pomeni ta razstava tretjo zmago nad useljenim nemštvom v Mariboru: Maistrova zasedba, Nučičevo gledališče in Cotičeva razstava.«
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
8. decembra pred 100 leti so v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo, “Novine za Vogrske Slovence” , začetki farmacevtske družbe v Novem mestu, slikar zapisan v zgodovino
V Prekmurju, ki je za časa Avstro-Ogrske pripadalo madžarski polovici monarhije, skoraj ni bilo slovenskega meščanstva in narodno-političnega gibanja. Pred prvo svetovno vojno pa so slovenski narodno zavedni duhovniki vendarle uspešno dokazovali, da v Prekmurju živijo Slovenci. Načelo “Slovenci na Ogrskem naj ohranijo svoj stari jezik” so uresničevali predvsem z izdajanjem verskih knjig in brošur v prekmurskem narečju. Po nabožnem časopisu “Marijin list”, ustanovljenem leta 1904, je na današnji dan leta 1913 izšla prva številka tednika “Novine za Vogrske Slovence” s podnaslovom “Pobožen, drüžbeni, pismeni list”. Veliko pozornost so posvečale slovenskemu srednjemu kmetu, imele narodnobuditeljsko vlogo na obrobju slovenstva in vzgajale bralce v strpnem katoliškem duhu. V obdobju med obema vojnama so tednik preimenovali v “Novine Slovenske krajine”, izhajal pa je vse do madžarske okupacije Prekmurja aprila leta 1941.
Magister farmacije in gospodarstvenik Boris Andrijanič se je rodil pred 110. leti v Novem mestu. Po končanem študiju farmacije v Zagrebu se je zaposlil v očetovi lekarni. Med vojno je organiziral pošiljanje sanitetnega materiala partizanskim enotam, pozneje pa je na osvobojenem ozemlju uredil tri terenske lekarne, ki so redno delovale do konca vojne, v Splitu in Zadru pa postavil veliki skladišči sanitetnega materiala. V drugi polovici štiridesetih let je delal v lekarni v Novem mestu, kjer se je lekarniški laboratorij po njegovi zaslugi razvil v Tovarno zdravil Krka; direktor tega podjetja je bil kar tri desetletja. Pod njegovim vodstvom je Krka postala eno najuspešnejših podjetij v Sloveniji.
Slikar, ilustrator in scenograf Viktor Cotič je kot številni slovenski umetniki študiral na dunajski slikarski akademiji, po diplomi pa je v Zadru, Mariboru in Ljubljani poučeval risanje. Leta 1919 je v Mariboru, kjer je ustvarjal od leta 1918 do 1933 je ustanovil Umetnostni klub Ivana Groharja in postal njegov prvi predsednik. Slikal je v olju in akvarelu, ustvarjal pa je tudi lesoreze ter bil izvrsten ilustrator. Njegovi najljubši motivi so bili ljudje in krajine. Slogovno ga umeščajo v realizem, zaznavni pa so vplivi impresionizma, secesije in barvnega ekspresionizma. Viktor Cotič se je rodil leta 1885 v Trstu.
"V sredo, 8. decembra 1920, je ob 10. uri v treh proti jugu ležečih sobanah 1. nadstropja nekdanje kazine, odprta 1. umetnostna razstava v Mariboru." Pobudnik je bil slikar Viktor Cotič, / ki je prav ta dan dopolnil 35 let /, slavnostno pokroviteljstvo pa je prevzel general Rudolf Maister.« Tako zveni zapis o gotovo najpomembnejšem kulturnem dogodku po tistem, ko je Maribor po prvi svetovni vojni pripadel južnoslovanski državi. Osemindvajset umetnikov je do 2. januarja 1921 razstavljalo 184 del, sama razstava pa je spodbudila pomembne odzive: ustanovljeno je prvo likovno društvo; v medijih so odmevali odzivi, ki so problematizirali nacionalne in likovne koncepte; kmalu je bila oblikovana pobuda po stalnem razstavnem prostoru in ustanovi, ki bi v Mariboru profesionalno podpirala likovno umetnost. Pravnik in publicist dr. Makso Šnuderl je ob tem zapisal: »Zdi se mi, da pomeni ta razstava tretjo zmago nad useljenim nemštvom v Mariboru: Maistrova zasedba, Nučičevo gledališče in Cotičeva razstava.«
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov