Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivanka Ferjančič (1850-1879) in čipkarstvo na Idrijskem, skladatelj in zdravnik, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu, 28 let pridelave sladkorja na Slovenskem
Pred 170 leti se je v Idriji rodila Ivanka Ferjančič, poznejša učiteljica klekljanja in vodja čipkarske šole. Po ljudski šoli v domačem kraju je kot nadarjena čipkarica po priporočilu oblasti odšla v zasebno čipkarsko šolo na Južno Tirolsko, kjer je pozneje delovala tudi kot učiteljica. Po vrnitvi v Idrijo je s sestrino in bratovo pomočjo začela izdelovati nove vzorce, ki so pripomogli k uveljavitvi idrijske čipke. 17. oktobra leta 1876 je šolsko ministrstvo na Dunaju po posvetu z njo ustanovilo čipkarsko šolo v Idriji in ta je takrat sprejela tudi prve učenke. Ivanka je postala prva učiteljica klekljanja, a je že tri leta pozneje umrla za jetiko, stara komaj 29 let. Po njeni smrti so poučevanje nadaljevale sestra Antonija in nekatere učenke. Ivanka Ferjančič ima velike zasluge za ohranjanje in razvoj idrijske čipke, družina Ferjančič pa velja za utemeljiteljico novega načina klekljanja s sedmimi pari klekljev, ki se je med tamkajšnjimi klekljaricami zelo priljubil. Danes je idrijska čipkarska šola, ki zadnja desetletja deluje kot poslovna enota v okviru Gimnazije Jurija Vege, edina tovrstna šola na svetu, ki deluje nepretrgano od leta 1876 naprej.
Skladatelj Josip Ípavec se je rodil leta 1873 v Šentjurju pri Celju. Po poklicu je bil zdravnik, vendar se je začel že zgodaj ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je skladal pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Slogovno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi.
Otmar Reiser je bil ornitolog, strokovnjak, ki se je znanstveno ukvarjal s proučevanjem ptic. Diplomiral je na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem pa je kot kustos in vladni svetnik deloval v Deželnem muzeju v Sarajevu. Ko je februarja 1888 muzej postal ustanova državnega pomena, je Reiser postal kustos vseh muzejskih naravoslovnih zbirk, posebej pa se je posvetil ornitološki zbirki. Zaradi raziskave sveta ptic je peš, kot popotnik, podrobno raziskal razsežno območje med Slavonskim Brodom in Sarajevom. V letih od 1887 do 1902 je organiziral raziskovalna popotovanja v Srbijo, Črno goro, Bolgarijo in Grčijo, leta 1903 pa je sodeloval pri veliki avstro-ogrski znanstveni ekspediciji v Brazilijo. Njegovo najpomembnejše znanstveno delo je je »Ornis Balcanica«. Reiser zato velja za začetnika ornitologije na Balkanu in pobudnika tovrstnih raziskav v jugovzhodni Evropi. V času, ko je živel v Pekrah, je tudi v Mariboru sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke ter zbiral gradivo o pticah iz mariborske okolice. O tem je poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu ter leta 1925 v Gradcu o teh raziskavah izdal tudi knjigo. Leta 1932 je postal častni doktor Univerze v Gradcu, svojo bogato ornitološko zbirko pa je zapustil mariborskemu muzeju. Ornitolog Otmar Rieser mlajši, sin istoimenskega župana Maribora, se je rodil 21. decembra 1861 na Dunaju.
21. decembra 1979 so v Ormožu odprli prvo slovensko tovarno sladkorja. Zgodovinski viri govorijo, da je bilo po letu 1806 vsaj pet resnih razmišljanj o graditvi tovarne sladkorja na slovenskem ozemlju. Zaradi političnih in gospodarskih razmer so ta razmišljanja ostala neuresničena. V najboljših časih je ormoška tovarna sladkorja zaposlovala približno 500 delavcev in proizvodno povezovala okoli 2 tisoč kmetov. Z lastniškimi spremembami leta 1997 je lastnica večinskega deleža postala nizozemska korporacija Cosun. Še leta 1999 je proizvedla rekordnih 64 tisoč 200 ton sladkorja, osem let pozneje pa se je za Tovarno sladkorja Ormož uresničil črn scenariji – zaradi poslabšanih gospodarskih razmer in politike Evropske unije se je končala proizvodnja sladkorja v Sloveniji.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivanka Ferjančič (1850-1879) in čipkarstvo na Idrijskem, skladatelj in zdravnik, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu, 28 let pridelave sladkorja na Slovenskem
Pred 170 leti se je v Idriji rodila Ivanka Ferjančič, poznejša učiteljica klekljanja in vodja čipkarske šole. Po ljudski šoli v domačem kraju je kot nadarjena čipkarica po priporočilu oblasti odšla v zasebno čipkarsko šolo na Južno Tirolsko, kjer je pozneje delovala tudi kot učiteljica. Po vrnitvi v Idrijo je s sestrino in bratovo pomočjo začela izdelovati nove vzorce, ki so pripomogli k uveljavitvi idrijske čipke. 17. oktobra leta 1876 je šolsko ministrstvo na Dunaju po posvetu z njo ustanovilo čipkarsko šolo v Idriji in ta je takrat sprejela tudi prve učenke. Ivanka je postala prva učiteljica klekljanja, a je že tri leta pozneje umrla za jetiko, stara komaj 29 let. Po njeni smrti so poučevanje nadaljevale sestra Antonija in nekatere učenke. Ivanka Ferjančič ima velike zasluge za ohranjanje in razvoj idrijske čipke, družina Ferjančič pa velja za utemeljiteljico novega načina klekljanja s sedmimi pari klekljev, ki se je med tamkajšnjimi klekljaricami zelo priljubil. Danes je idrijska čipkarska šola, ki zadnja desetletja deluje kot poslovna enota v okviru Gimnazije Jurija Vege, edina tovrstna šola na svetu, ki deluje nepretrgano od leta 1876 naprej.
Skladatelj Josip Ípavec se je rodil leta 1873 v Šentjurju pri Celju. Po poklicu je bil zdravnik, vendar se je začel že zgodaj ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je skladal pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Slogovno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi.
Otmar Reiser je bil ornitolog, strokovnjak, ki se je znanstveno ukvarjal s proučevanjem ptic. Diplomiral je na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem pa je kot kustos in vladni svetnik deloval v Deželnem muzeju v Sarajevu. Ko je februarja 1888 muzej postal ustanova državnega pomena, je Reiser postal kustos vseh muzejskih naravoslovnih zbirk, posebej pa se je posvetil ornitološki zbirki. Zaradi raziskave sveta ptic je peš, kot popotnik, podrobno raziskal razsežno območje med Slavonskim Brodom in Sarajevom. V letih od 1887 do 1902 je organiziral raziskovalna popotovanja v Srbijo, Črno goro, Bolgarijo in Grčijo, leta 1903 pa je sodeloval pri veliki avstro-ogrski znanstveni ekspediciji v Brazilijo. Njegovo najpomembnejše znanstveno delo je je »Ornis Balcanica«. Reiser zato velja za začetnika ornitologije na Balkanu in pobudnika tovrstnih raziskav v jugovzhodni Evropi. V času, ko je živel v Pekrah, je tudi v Mariboru sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke ter zbiral gradivo o pticah iz mariborske okolice. O tem je poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu ter leta 1925 v Gradcu o teh raziskavah izdal tudi knjigo. Leta 1932 je postal častni doktor Univerze v Gradcu, svojo bogato ornitološko zbirko pa je zapustil mariborskemu muzeju. Ornitolog Otmar Rieser mlajši, sin istoimenskega župana Maribora, se je rodil 21. decembra 1861 na Dunaju.
21. decembra 1979 so v Ormožu odprli prvo slovensko tovarno sladkorja. Zgodovinski viri govorijo, da je bilo po letu 1806 vsaj pet resnih razmišljanj o graditvi tovarne sladkorja na slovenskem ozemlju. Zaradi političnih in gospodarskih razmer so ta razmišljanja ostala neuresničena. V najboljših časih je ormoška tovarna sladkorja zaposlovala približno 500 delavcev in proizvodno povezovala okoli 2 tisoč kmetov. Z lastniškimi spremembami leta 1997 je lastnica večinskega deleža postala nizozemska korporacija Cosun. Še leta 1999 je proizvedla rekordnih 64 tisoč 200 ton sladkorja, osem let pozneje pa se je za Tovarno sladkorja Ormož uresničil črn scenariji – zaradi poslabšanih gospodarskih razmer in politike Evropske unije se je končala proizvodnja sladkorja v Sloveniji.
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov