Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Hermann Potočnik Noordung (1892-1929) - pionir vesoljske in raketne tehnike, prvi obsežnejši pregled narodne zgodovine, glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru, društvo skladateljev in glasbenih piscev

Zgodovinar Josip Mal se je rodil leta 1884 v Prétržu pri Moravčah. Diplomiral je na Dunaju in nato vse do upokojitve leta 1945 delal v Deželnem, kasneje Narodnem muzeju v Ljubljani, zadnjih dvajset let kot njegov ravnatelj. Njegovo znanstveno delo je bilo obsežno in raznoliko. Napisal je “Zgodovino umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih” ter vrsto umetnostnih razprav. Dela Josipa Mala kažejo, da je bil po pogledih na zgodovino in njene naloge precej pred svojimi sodobniki. Skupaj z Josipom Grudnom sta napisala prvo celovito zgodovino Slovencev in ji dala naslov Zgodovina slovenskega naroda. Gruden je bil pri tem bolj osredotočen na srednji vek, Mal pa na 18. stoletje in prvo polovico 19. stoletja. Zadnji zvezek je izšel leta 1939, že po smrti dr. Josipa Grudna.

Leta 1892 se je v Pulju, kjer je kot častnik avstro-ogrske mornarice služboval njegov oče, rodil raketni inženir in pionir kozmonavtike Hermann Potočnik Noordung. Po smrti moža se je mati s štirimi otroki preselila na dom svojih staršev v Mariboru, kjer je Herman preživel otroštvo in obdobje osnovnega šolanja. V letih od 1910 do 1913 je študiral na Tehniški vojaški akademiji v Mödlingu pri Dunaju. Že naslednje leto je moral na fronto, kot strokovnjak za mostovne in železniške gradnje je deloval v Galiciji, Srbiji, Bosni, na soški fronti in na koncu ob Piavi. Ker je zbolel za jetiko, so ga leta 1919 upokojili s stotniškim činom. Tedaj se je na Dunaju lotil študija strojništva, leta 1922 je absolviral, čez tri leta pa postal inženir - specialist za raketno tehniko. Konec leta 1928 je v Berlinu izdal svojo edino knjigo z naslovom: Problem vožnje v vesolju – raketni motorji. V knjigi je Potočnik izdelal načrt za stalno bivanje v vesolju. Med drugim je opisal natančne načrte za vesoljsko postajo in izračunal njeno geostacionarno orbito. V njej je razložil tudi koncept geostacionarnih komunikacijskih satelitov. Zasluga Hermanna Potočnika je v tem, da je približal pionirska teoretska prizadevanja na področju raketne in vesoljske tehnike njihovemu praktičnemu uresničevanju.

Skladatelj in kasnejši umetniški vodja Demetrij Žebre je študiral kompozicijo na Državnem glasbenem konservatoriju v Ljubljani pri Slavku Ostercu in študij nadaljeval v Pragi, kjer je pri Vaclavu Talichu študiral tudi dirigiranje. Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1936 postal korepetitor, dve leti pozneje pa dirigent v ljubljanski operni hiši. Po vojni je bil leta 1946 krajši čas referent za resno glasbo na Radiu Ljubljana, v sezoni 1947/48 je bil v Trstu organizator slovenskega glasbenega življenja, vodja in mentor orkestra tamkajšnje Glasbene matice. Delo je leta 1949 nadaljeval v Mariboru, kjer je bil dirigent v operni hiši in prvi umetniški vodja mariborske filharmonije, ki je delovala poldrugo desetletje, in sicer do leta 1965. Za vodenje mariborske opere in filharmonije je prejel Prešernovo nagrado. V drugi polovici petdesetih let je bil operni dirigent v hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, v desetletju do leta 1968 pa je direktor ljubljanske Opere. Skladatelj in umetniški vodja Demetrij Žebre se je rodil 22. decembra 1912 v Ljubljani.

Pred 75. leti je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo slovenskih skladateljev; njegov prvi predsednik je postal Karol Pahor. Predzgodovina tega strokovnega združenja skladateljev in glasbenih piscev se povezuje z založniško politiko Glasbene matice od 70-ih let 19. stoletja do konca druge svetovne vojne ter z vrsto glasbenih revij, ki so v prvi polovici 20. stoletja izdajale dela slovenskih skladateljev.