Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

22. december

22.12.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Hermann Potočnik Noordung (1892-1929) - pionir vesoljske in raketne tehnike, prvi obsežnejši pregled narodne zgodovine, glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru, društvo skladateljev in glasbenih piscev

Zgodovinar Josip Mal se je rodil leta 1884 v Prétržu pri Moravčah. Diplomiral je na Dunaju in nato vse do upokojitve leta 1945 delal v Deželnem, kasneje Narodnem muzeju v Ljubljani, zadnjih dvajset let kot njegov ravnatelj. Njegovo znanstveno delo je bilo obsežno in raznoliko. Napisal je “Zgodovino umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih” ter vrsto umetnostnih razprav. Dela Josipa Mala kažejo, da je bil po pogledih na zgodovino in njene naloge precej pred svojimi sodobniki. Skupaj z Josipom Grudnom sta napisala prvo celovito zgodovino Slovencev in ji dala naslov Zgodovina slovenskega naroda. Gruden je bil pri tem bolj osredotočen na srednji vek, Mal pa na 18. stoletje in prvo polovico 19. stoletja. Zadnji zvezek je izšel leta 1939, že po smrti dr. Josipa Grudna.

Leta 1892 se je v Pulju, kjer je kot častnik avstro-ogrske mornarice služboval njegov oče, rodil raketni inženir in pionir kozmonavtike Hermann Potočnik Noordung. Po smrti moža se je mati s štirimi otroki preselila na dom svojih staršev v Mariboru, kjer je Herman preživel otroštvo in obdobje osnovnega šolanja. V letih od 1910 do 1913 je študiral na Tehniški vojaški akademiji v Mödlingu pri Dunaju. Že naslednje leto je moral na fronto, kot strokovnjak za mostovne in železniške gradnje je deloval v Galiciji, Srbiji, Bosni, na soški fronti in na koncu ob Piavi. Ker je zbolel za jetiko, so ga leta 1919 upokojili s stotniškim činom. Tedaj se je na Dunaju lotil študija strojništva, leta 1922 je absolviral, čez tri leta pa postal inženir - specialist za raketno tehniko. Konec leta 1928 je v Berlinu izdal svojo edino knjigo z naslovom: Problem vožnje v vesolju – raketni motorji. V knjigi je Potočnik izdelal načrt za stalno bivanje v vesolju. Med drugim je opisal natančne načrte za vesoljsko postajo in izračunal njeno geostacionarno orbito. V njej je razložil tudi koncept geostacionarnih komunikacijskih satelitov. Zasluga Hermanna Potočnika je v tem, da je približal pionirska teoretska prizadevanja na področju raketne in vesoljske tehnike njihovemu praktičnemu uresničevanju.

Skladatelj in kasnejši umetniški vodja Demetrij Žebre je študiral kompozicijo na Državnem glasbenem konservatoriju v Ljubljani pri Slavku Ostercu in študij nadaljeval v Pragi, kjer je pri Vaclavu Talichu študiral tudi dirigiranje. Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1936 postal korepetitor, dve leti pozneje pa dirigent v ljubljanski operni hiši. Po vojni je bil leta 1946 krajši čas referent za resno glasbo na Radiu Ljubljana, v sezoni 1947/48 je bil v Trstu organizator slovenskega glasbenega življenja, vodja in mentor orkestra tamkajšnje Glasbene matice. Delo je leta 1949 nadaljeval v Mariboru, kjer je bil dirigent v operni hiši in prvi umetniški vodja mariborske filharmonije, ki je delovala poldrugo desetletje, in sicer do leta 1965. Za vodenje mariborske opere in filharmonije je prejel Prešernovo nagrado. V drugi polovici petdesetih let je bil operni dirigent v hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, v desetletju do leta 1968 pa je direktor ljubljanske Opere. Skladatelj in umetniški vodja Demetrij Žebre se je rodil 22. decembra 1912 v Ljubljani.

Pred 75. leti je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo slovenskih skladateljev; njegov prvi predsednik je postal Karol Pahor. Predzgodovina tega strokovnega združenja skladateljev in glasbenih piscev se povezuje z založniško politiko Glasbene matice od 70-ih let 19. stoletja do konca druge svetovne vojne ter z vrsto glasbenih revij, ki so v prvi polovici 20. stoletja izdajale dela slovenskih skladateljev.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

22. december

22.12.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Hermann Potočnik Noordung (1892-1929) - pionir vesoljske in raketne tehnike, prvi obsežnejši pregled narodne zgodovine, glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru, društvo skladateljev in glasbenih piscev

Zgodovinar Josip Mal se je rodil leta 1884 v Prétržu pri Moravčah. Diplomiral je na Dunaju in nato vse do upokojitve leta 1945 delal v Deželnem, kasneje Narodnem muzeju v Ljubljani, zadnjih dvajset let kot njegov ravnatelj. Njegovo znanstveno delo je bilo obsežno in raznoliko. Napisal je “Zgodovino umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih” ter vrsto umetnostnih razprav. Dela Josipa Mala kažejo, da je bil po pogledih na zgodovino in njene naloge precej pred svojimi sodobniki. Skupaj z Josipom Grudnom sta napisala prvo celovito zgodovino Slovencev in ji dala naslov Zgodovina slovenskega naroda. Gruden je bil pri tem bolj osredotočen na srednji vek, Mal pa na 18. stoletje in prvo polovico 19. stoletja. Zadnji zvezek je izšel leta 1939, že po smrti dr. Josipa Grudna.

Leta 1892 se je v Pulju, kjer je kot častnik avstro-ogrske mornarice služboval njegov oče, rodil raketni inženir in pionir kozmonavtike Hermann Potočnik Noordung. Po smrti moža se je mati s štirimi otroki preselila na dom svojih staršev v Mariboru, kjer je Herman preživel otroštvo in obdobje osnovnega šolanja. V letih od 1910 do 1913 je študiral na Tehniški vojaški akademiji v Mödlingu pri Dunaju. Že naslednje leto je moral na fronto, kot strokovnjak za mostovne in železniške gradnje je deloval v Galiciji, Srbiji, Bosni, na soški fronti in na koncu ob Piavi. Ker je zbolel za jetiko, so ga leta 1919 upokojili s stotniškim činom. Tedaj se je na Dunaju lotil študija strojništva, leta 1922 je absolviral, čez tri leta pa postal inženir - specialist za raketno tehniko. Konec leta 1928 je v Berlinu izdal svojo edino knjigo z naslovom: Problem vožnje v vesolju – raketni motorji. V knjigi je Potočnik izdelal načrt za stalno bivanje v vesolju. Med drugim je opisal natančne načrte za vesoljsko postajo in izračunal njeno geostacionarno orbito. V njej je razložil tudi koncept geostacionarnih komunikacijskih satelitov. Zasluga Hermanna Potočnika je v tem, da je približal pionirska teoretska prizadevanja na področju raketne in vesoljske tehnike njihovemu praktičnemu uresničevanju.

Skladatelj in kasnejši umetniški vodja Demetrij Žebre je študiral kompozicijo na Državnem glasbenem konservatoriju v Ljubljani pri Slavku Ostercu in študij nadaljeval v Pragi, kjer je pri Vaclavu Talichu študiral tudi dirigiranje. Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1936 postal korepetitor, dve leti pozneje pa dirigent v ljubljanski operni hiši. Po vojni je bil leta 1946 krajši čas referent za resno glasbo na Radiu Ljubljana, v sezoni 1947/48 je bil v Trstu organizator slovenskega glasbenega življenja, vodja in mentor orkestra tamkajšnje Glasbene matice. Delo je leta 1949 nadaljeval v Mariboru, kjer je bil dirigent v operni hiši in prvi umetniški vodja mariborske filharmonije, ki je delovala poldrugo desetletje, in sicer do leta 1965. Za vodenje mariborske opere in filharmonije je prejel Prešernovo nagrado. V drugi polovici petdesetih let je bil operni dirigent v hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, v desetletju do leta 1968 pa je direktor ljubljanske Opere. Skladatelj in umetniški vodja Demetrij Žebre se je rodil 22. decembra 1912 v Ljubljani.

Pred 75. leti je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo slovenskih skladateljev; njegov prvi predsednik je postal Karol Pahor. Predzgodovina tega strokovnega združenja skladateljev in glasbenih piscev se povezuje z založniško politiko Glasbene matice od 70-ih let 19. stoletja do konca druge svetovne vojne ter z vrsto glasbenih revij, ki so v prvi polovici 20. stoletja izdajale dela slovenskih skladateljev.


25.04.2024

2. maj - Jakob Sket in “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger (1852)

Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

1. maj - Lavantinska škofija izvzeta iz Metropolije Salzburg (1924)

1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

30. april - Fran Lorger (1884) ter antične ostaline ob Savinji in Voglajni

Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

29. april - Charles Nodier (1870) in rokovnjač “Jean Sbogar”

Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

28. april - politični pogrom nad revijo Perspektive (1964)

Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

27. april - "Dobro sonce" in druge zbirke pesnika Slavka Juga (1934)

Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

26. april - Jože Ciuha (1924) eden vodilnih slovenskih slikarjev našega časa

Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

25. april - zločin pri Peršmanu nad Železno Kaplo (1945)

Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

24. april - Zmaga Kumer – etnomuzikologinja (1924)

Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

23.april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

22. april - Jurij Vodovnik – pohorski bukovnik (1791)

Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

21. april - Josephine Zakrajšek (1904) glavna tajnica Progresivnih Slovenk Amerike

Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.04.2024

20. april - smrt kmečkega upornika Gregorja Kobala (1714)

Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

19. april - dr. Vladimir Šlebinger - svetovalec OZN za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali (1906)

Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

18. april - ustanovitev Goriške nadškofije (1752)

Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

17. april - dr. Jože Rihar, prvi redni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi (1914)

Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

16. april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

15. april - pred 100 leti je general Rudolf Maister postal častni meščan rojstnega Kamnika

Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

14. april - nacistični izgon koroških Slovencev (1942)

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 10 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov