Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Žamvc – 150 let od rojstva knjižničarja univerzitetne knjižnice v Pragi, prvo slovensko strokovno medicinsko delo, pevka ljubljanskega opernega zbora, začetki jamskega turizma in varstva krasa
Porodničar in kirurg Anton Makovic je medicino študiral na Dunaju, pozneje se je posvetil še porodništvu, po vrnitvi v Ljubljano pa je služboval kot mestni kirurg ter – kot so rekli – svobodni magister porodničarske umetnosti in glavni organizator porodniške službe na Kranjskem. Leta 1782 je po porodniški knjigi za babice nemškega zdravnika Steidla pripravil nemško-slovensko izdajo tega dela, ki velja za prvo medicinsko strokovno delo pri nas. Bil je prvi slovenski strokovni učitelj medicine, ki je slovenščino uporabljal pri strokovnem študiju. Pomembni so bili tudi njegovi tečaji za babice. Makovic je sodeloval pri prvi sodobni slovenski gledališki predstavi, komediji Županova Micka, ki je bila ljubiteljsko izvedena na odru Stanovskega gledališča; po Richterjevi veseloigri jo je napisal Makovičev svak Anton Tomaž Linhart. Porodničar in kirurg Anton Makovic se je rodil leta 1750 v Kostanjevici na Krki.
Filozof Ivan Žmavc je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako oblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. O tem je napisal več knjig in člankov v nemščini in slovenščini. Ivan Žmavc se je rodil leta 1871 v Slógonskem (danes Vrhje) pri Brežicah.
Marica Ogrinec je bila gledališka igralka in pevka. Rodila se je na današnji dan leta 1876 v Labinu. Od leta 1894 do leta 1901 je bila članica ljubljanskega gledališča; začela je kot pevka v opernem zboru, pod vodstvom režiserja Inemanna pa je kmalu prevzela velike vloge in se izpopolnjevala tudi v sloviti Ottovi dramski šoli na Dunaju. Po poroki je Marica Ogrinec odšla na Dunaj in tam priložnostno nastopala pri slovenskih ljubiteljskih predstavah, pozneje pa tudi v Idriji in Novem mestu.
Geograf, zgodovinar in speleolog France Habe je leta 1965 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani in se zaposlil na Inštitutu za raziskovanje krasa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Raziskoval je geomorfološke, hidrološke in speleološke značilnosti notranjskega krasa, zlasti v Pivški kotlini, preučeval pa je tudi kras v Črni gori, Romuniji in Ekvadorju. Jamarjem se je pridružil že leta 1926 in se uveljavil v domačem in mednarodnem merilu. Poglobljeno se je ukvarjal z jamskim turizmom in varstvom krasa ter jam, še posebno s Škocjanskimi jamami. Bil je predsednik Zveze speleologov Jugoslavije in predsednik komisije za varstvo jam in jamski turizem pri mednarodni speleološki zvezi. Geograf in zgodovinar France Habe se je rodil leta 1909 na Vrhniki.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Žamvc – 150 let od rojstva knjižničarja univerzitetne knjižnice v Pragi, prvo slovensko strokovno medicinsko delo, pevka ljubljanskega opernega zbora, začetki jamskega turizma in varstva krasa
Porodničar in kirurg Anton Makovic je medicino študiral na Dunaju, pozneje se je posvetil še porodništvu, po vrnitvi v Ljubljano pa je služboval kot mestni kirurg ter – kot so rekli – svobodni magister porodničarske umetnosti in glavni organizator porodniške službe na Kranjskem. Leta 1782 je po porodniški knjigi za babice nemškega zdravnika Steidla pripravil nemško-slovensko izdajo tega dela, ki velja za prvo medicinsko strokovno delo pri nas. Bil je prvi slovenski strokovni učitelj medicine, ki je slovenščino uporabljal pri strokovnem študiju. Pomembni so bili tudi njegovi tečaji za babice. Makovic je sodeloval pri prvi sodobni slovenski gledališki predstavi, komediji Županova Micka, ki je bila ljubiteljsko izvedena na odru Stanovskega gledališča; po Richterjevi veseloigri jo je napisal Makovičev svak Anton Tomaž Linhart. Porodničar in kirurg Anton Makovic se je rodil leta 1750 v Kostanjevici na Krki.
Filozof Ivan Žmavc je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako oblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. O tem je napisal več knjig in člankov v nemščini in slovenščini. Ivan Žmavc se je rodil leta 1871 v Slógonskem (danes Vrhje) pri Brežicah.
Marica Ogrinec je bila gledališka igralka in pevka. Rodila se je na današnji dan leta 1876 v Labinu. Od leta 1894 do leta 1901 je bila članica ljubljanskega gledališča; začela je kot pevka v opernem zboru, pod vodstvom režiserja Inemanna pa je kmalu prevzela velike vloge in se izpopolnjevala tudi v sloviti Ottovi dramski šoli na Dunaju. Po poroki je Marica Ogrinec odšla na Dunaj in tam priložnostno nastopala pri slovenskih ljubiteljskih predstavah, pozneje pa tudi v Idriji in Novem mestu.
Geograf, zgodovinar in speleolog France Habe je leta 1965 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani in se zaposlil na Inštitutu za raziskovanje krasa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Raziskoval je geomorfološke, hidrološke in speleološke značilnosti notranjskega krasa, zlasti v Pivški kotlini, preučeval pa je tudi kras v Črni gori, Romuniji in Ekvadorju. Jamarjem se je pridružil že leta 1926 in se uveljavil v domačem in mednarodnem merilu. Poglobljeno se je ukvarjal z jamskim turizmom in varstvom krasa ter jam, še posebno s Škocjanskimi jamami. Bil je predsednik Zveze speleologov Jugoslavije in predsednik komisije za varstvo jam in jamski turizem pri mednarodni speleološki zvezi. Geograf in zgodovinar France Habe se je rodil leta 1909 na Vrhniki.
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov