Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

11. JANUAR

11.01.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Žamvc – 150 let od rojstva knjižničarja univerzitetne knjižnice v Pragi, prvo slovensko strokovno medicinsko delo, pevka ljubljanskega opernega zbora, začetki jamskega turizma in varstva krasa

Porodničar in kirurg Anton Makovic je medicino študiral na Dunaju, pozneje se je posvetil še porodništvu, po vrnitvi v Ljubljano pa je služboval kot mestni kirurg ter – kot so rekli – svobodni magister porodničarske umetnosti in glavni organizator porodniške službe na Kranjskem. Leta 1782 je po porodniški knjigi za babice nemškega zdravnika Steidla pripravil nemško-slovensko izdajo tega dela, ki velja za prvo medicinsko strokovno delo pri nas. Bil je prvi slovenski strokovni učitelj medicine, ki je slovenščino uporabljal pri strokovnem študiju. Pomembni so bili tudi njegovi tečaji za babice. Makovic je sodeloval pri prvi sodobni slovenski gledališki predstavi, komediji Županova Micka, ki je bila ljubiteljsko izvedena na odru Stanovskega gledališča; po Richterjevi veseloigri jo je napisal Makovičev svak Anton Tomaž Linhart. Porodničar in kirurg Anton Makovic se je rodil leta 1750 v Kostanjevici na Krki.

Filozof Ivan Žmavc je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako oblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. O tem je napisal več knjig in člankov v nemščini in slovenščini. Ivan Žmavc se je rodil leta 1871 v Slógonskem (danes Vrhje) pri Brežicah.

Marica Ogrinec je bila gledališka igralka in pevka. Rodila se je na današnji dan leta 1876 v Labinu. Od leta 1894 do leta 1901 je bila članica ljubljanskega gledališča; začela je kot pevka v opernem zboru, pod vodstvom režiserja Inemanna pa je kmalu prevzela velike vloge in se izpopolnjevala tudi v sloviti Ottovi dramski šoli na Dunaju. Po poroki je Marica Ogrinec odšla na Dunaj in tam priložnostno nastopala pri slovenskih ljubiteljskih predstavah, pozneje pa tudi v Idriji in Novem mestu.

Geograf, zgodovinar in speleolog France Habe je leta 1965 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani in se zaposlil na Inštitutu za raziskovanje krasa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Raziskoval je geomorfološke, hidrološke in speleološke značilnosti notranjskega krasa, zlasti v Pivški kotlini, preučeval pa je tudi kras v Črni gori, Romuniji in Ekvadorju. Jamarjem se je pridružil že leta 1926 in se uveljavil v domačem in mednarodnem merilu. Poglobljeno se je ukvarjal z jamskim turizmom in varstvom krasa ter jam, še posebno s Škocjanskimi jamami. Bil je predsednik Zveze speleologov Jugoslavije in predsednik komisije za varstvo jam in jamski turizem pri mednarodni speleološki zvezi. Geograf in zgodovinar France Habe se je rodil leta 1909 na Vrhniki.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

11. JANUAR

11.01.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Žamvc – 150 let od rojstva knjižničarja univerzitetne knjižnice v Pragi, prvo slovensko strokovno medicinsko delo, pevka ljubljanskega opernega zbora, začetki jamskega turizma in varstva krasa

Porodničar in kirurg Anton Makovic je medicino študiral na Dunaju, pozneje se je posvetil še porodništvu, po vrnitvi v Ljubljano pa je služboval kot mestni kirurg ter – kot so rekli – svobodni magister porodničarske umetnosti in glavni organizator porodniške službe na Kranjskem. Leta 1782 je po porodniški knjigi za babice nemškega zdravnika Steidla pripravil nemško-slovensko izdajo tega dela, ki velja za prvo medicinsko strokovno delo pri nas. Bil je prvi slovenski strokovni učitelj medicine, ki je slovenščino uporabljal pri strokovnem študiju. Pomembni so bili tudi njegovi tečaji za babice. Makovic je sodeloval pri prvi sodobni slovenski gledališki predstavi, komediji Županova Micka, ki je bila ljubiteljsko izvedena na odru Stanovskega gledališča; po Richterjevi veseloigri jo je napisal Makovičev svak Anton Tomaž Linhart. Porodničar in kirurg Anton Makovic se je rodil leta 1750 v Kostanjevici na Krki.

Filozof Ivan Žmavc je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako oblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. O tem je napisal več knjig in člankov v nemščini in slovenščini. Ivan Žmavc se je rodil leta 1871 v Slógonskem (danes Vrhje) pri Brežicah.

Marica Ogrinec je bila gledališka igralka in pevka. Rodila se je na današnji dan leta 1876 v Labinu. Od leta 1894 do leta 1901 je bila članica ljubljanskega gledališča; začela je kot pevka v opernem zboru, pod vodstvom režiserja Inemanna pa je kmalu prevzela velike vloge in se izpopolnjevala tudi v sloviti Ottovi dramski šoli na Dunaju. Po poroki je Marica Ogrinec odšla na Dunaj in tam priložnostno nastopala pri slovenskih ljubiteljskih predstavah, pozneje pa tudi v Idriji in Novem mestu.

Geograf, zgodovinar in speleolog France Habe je leta 1965 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani in se zaposlil na Inštitutu za raziskovanje krasa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Raziskoval je geomorfološke, hidrološke in speleološke značilnosti notranjskega krasa, zlasti v Pivški kotlini, preučeval pa je tudi kras v Črni gori, Romuniji in Ekvadorju. Jamarjem se je pridružil že leta 1926 in se uveljavil v domačem in mednarodnem merilu. Poglobljeno se je ukvarjal z jamskim turizmom in varstvom krasa ter jam, še posebno s Škocjanskimi jamami. Bil je predsednik Zveze speleologov Jugoslavije in predsednik komisije za varstvo jam in jamski turizem pri mednarodni speleološki zvezi. Geograf in zgodovinar France Habe se je rodil leta 1909 na Vrhniki.


05.11.2023

6. november - več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove (1676)

Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

5. november - najhujša železniška nesreča pri nas (1918)

Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

4. november - slovenščina uradni jezik tudi na sodiščih (1918)

Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

3. november - Andrej Einspieler (1813) »oče koroških Slovencev«

Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

2. november - Elda Piščanec (1897) samosvoja likovna umetnica iz Trsta

Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

1. november - »Varujte svobodo in mir, kajti zanju smo dali življenja« (1961)

Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

31. oktober - Robert Blinc (1933) eden utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance

Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba na Slovenskem (1959)

Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

29. oktober - konec državnopravnih vezi z Dunajem (1918)

Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

27. oktober - France Bremšak (1923) eden pionirjev računalniške simulacije na Slovenskem

Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

26. oktober - Jaka Čop (1911) gornik in fotograf

Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

24. oktober - Božo Pengov (1910) Plečnikov kiparski ustvarjalec

Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

23. oktober - Martin Cilenšek (1848) in “Naše škodljive rastline v podobi in besedi”

Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

22. oktober - Ivan Žolger (1867) pravnik iz prestolonaslednikovega belvederskega kroga

Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) in napoved "surove umetnosti"

»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

20. oktober - prihod prekomorskih brigad (1943)

Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

19. oktober - Janko Šlebinger (1876) avtor bibliografije slovenskih časnikov in časopisov

Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

18. oktober - Andrej Bajuk (1943) od begunca do predsednika vlade

Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 19 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov