Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radoslav Razlag (1826 - 1880) prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu, prvo slovensko delavsko društvo v Trstu, likovna ustvarjalka pod vrhovi Andov
Leta 1826 se je v Rádoslavcih pri Ljutomeru rodil pisatelj in politik Radoslav Razlag. V začetku leta 1865 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v Štajerski deželni zbor. Tam se je skupaj z Nemcem Mihaelom Hermannom in pozneje z Josipom Vošnjakom odločno zavzemal za narodne pravice štajerskih Slovencev in zagovarjal federalno ureditev Avstrije. Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor. Avstrijska vlada, ki jo je vodil Karel Hohenwart, ga je septembra 1871 imenovala za kranjskega deželnega glavarja. Radoslav Razlag je tako postal prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu, to pa ni bilo všeč kranjskima voditeljema Janezu Bleiweisu in še posebno Henriku Costi, ki si je sam srčno želel to mesto. Razlag je mesto kranjskega deželnega glavarja zasedal dobre tri mesece.
Slavjansko delavsko podporno društvo je bilo prvo slovensko delavsko društvo v Trstu. Ustanovljeno je bilo 12. januarja 1879, tri leta pozneje pa je pokroviteljstvo nad njim prevzel sam avstro-ogrski prestolonaslednik princ Rudolf Habsburški. Ker je bilo društvo socialno, dobrodelno, so bili njegovi prvi člani po večini nekvalificirani delavci, pozneje pa so se mu začeli pridruževati tudi ljudje iz slovenskih in drugih slovanskih višjih slojev. Društvena pravila so namreč dovoljevala včlanitev tudi ljudem, ki niso sodili med delavce. Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč, podporo pri obrtniških in umetniških dejavnostih, priskrbelo pa jim je tudi delo. Imelo je svojo knjižnico, prirejalo je literarne večere, tako imenovane besede, predavanja in plese. Tržaško Slavjansko podporno delavsko društvo je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in ga preimenovale.
Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka Bara Remec. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Kot ilustratorka je sprva sledila smeri, ki jo je razvijal Miha Maleš, sodelovala je pri Domu in svetu ter ilustrirala nekaj prevodov Tineta Debeljaka. Po vojni je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na njej je tudi poučevala. Ilustrirala je vrsto izdaj Slovenske kulturne akcije, tudi prvo celotno izdajo del Franceta Balantiča. Gore okoli mesta Bariloche so jo prevzele in postale navdih za njeno ustvarjanje. Temu je sledilo še odkrivanje sledov starih indijanskih kultur. Ta kraj je postal središče njene likovne ustvarjalnosti.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radoslav Razlag (1826 - 1880) prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu, prvo slovensko delavsko društvo v Trstu, likovna ustvarjalka pod vrhovi Andov
Leta 1826 se je v Rádoslavcih pri Ljutomeru rodil pisatelj in politik Radoslav Razlag. V začetku leta 1865 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v Štajerski deželni zbor. Tam se je skupaj z Nemcem Mihaelom Hermannom in pozneje z Josipom Vošnjakom odločno zavzemal za narodne pravice štajerskih Slovencev in zagovarjal federalno ureditev Avstrije. Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor. Avstrijska vlada, ki jo je vodil Karel Hohenwart, ga je septembra 1871 imenovala za kranjskega deželnega glavarja. Radoslav Razlag je tako postal prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu, to pa ni bilo všeč kranjskima voditeljema Janezu Bleiweisu in še posebno Henriku Costi, ki si je sam srčno želel to mesto. Razlag je mesto kranjskega deželnega glavarja zasedal dobre tri mesece.
Slavjansko delavsko podporno društvo je bilo prvo slovensko delavsko društvo v Trstu. Ustanovljeno je bilo 12. januarja 1879, tri leta pozneje pa je pokroviteljstvo nad njim prevzel sam avstro-ogrski prestolonaslednik princ Rudolf Habsburški. Ker je bilo društvo socialno, dobrodelno, so bili njegovi prvi člani po večini nekvalificirani delavci, pozneje pa so se mu začeli pridruževati tudi ljudje iz slovenskih in drugih slovanskih višjih slojev. Društvena pravila so namreč dovoljevala včlanitev tudi ljudem, ki niso sodili med delavce. Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč, podporo pri obrtniških in umetniških dejavnostih, priskrbelo pa jim je tudi delo. Imelo je svojo knjižnico, prirejalo je literarne večere, tako imenovane besede, predavanja in plese. Tržaško Slavjansko podporno delavsko društvo je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in ga preimenovale.
Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka Bara Remec. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Kot ilustratorka je sprva sledila smeri, ki jo je razvijal Miha Maleš, sodelovala je pri Domu in svetu ter ilustrirala nekaj prevodov Tineta Debeljaka. Po vojni je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na njej je tudi poučevala. Ilustrirala je vrsto izdaj Slovenske kulturne akcije, tudi prvo celotno izdajo del Franceta Balantiča. Gore okoli mesta Bariloche so jo prevzele in postale navdih za njeno ustvarjanje. Temu je sledilo še odkrivanje sledov starih indijanskih kultur. Ta kraj je postal središče njene likovne ustvarjalnosti.
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov