Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Matija Majar Ziljski (1809-1892) je leta 1848 zapisal »Kaj Slovenci terjamo?«, 11 kolajn s svetovnih gimnastičnih tekmovanj, Kričač počastil spomin na Prešerna, prva uradna hokejska tekma na Slovenskem
Duhovnik, etnolog in narodni buditelj Matija Majar Ziljski je bil pomemben politik iz obdobja pomladi narodov. V literarno dejavnost ga je usmeril škof Anton Martin Slomšek. Najpomembnejšo vlogo je imel leta 1848, ko je bil najbolj iniciativen, najhitrejši in najodločnejši oblikovalec slovenskega političnega programa. Prvi je zapisal, da si vsak avstrijski narod želi biti samostojen, konec marca leta 1848 pa je tudi sestavil na cesarja naslovljeno peticijo s programom Zedinjene Slovenije ter ljudstvu namenjen letak z naslovom “Kaj Slovenci terjamo?” 17. marca 1848, štiri dni po revoluciji na Dunaju, je napisal članek 'Slava Bogu na višavah', ki je bil 29. marca objavljen v Ljubljanskih novicah. V njem poziva Slovence, naj složno stopijo skupaj in izkoristijo pravice, ki jim jih daje nova cesarska ustava. Med drugim piše: »Tako imenitnega časa za vse Slovence še ni bilo, kar sonce sije, in Bog sam ve, ali kedaj kaj takega za Slovence bode. Samo nekoliko tednov je časa. Mi tega zlatiga časa ne smemo zamuditi!« Matija Majar Ziljski se je rodil leta 1809 v Goričah pri Šmohorju na Koroškem.
Leta 1900 se je v Ljubljani rodil telovadec, slikar in scenograf Jože Primožič Tošo. Od leta 1928 je živel v Mariboru in delal kot risar pri gradbenih podjetjih, po vojni pa je bil scenograf v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Z gimnastiko se je Jože Primožič ukvarjal v letih od 1923 do 1940 in bil za Leonom Štukljem najuspešnejši telovadec predvojnega sokolskega rodu. Na olimpijskih igrah v Parizu, Amsterdamu in Berlinu ter na svetovnih prvenstvih v Lyonu, Luxemburgu in Pragi je osvojil enajst medalj. Njegov najuspešnejši olimpijski nastop je bil leta 1928 v Amsterdamu, ko je osvojil srebrno medaljo na bradlji in bronasto kot član vrste, sicer pa je osvojil štiri zlate medalje (na bradlji, konju, v parterju in mnogoboju) na svetovnem prvenstvu leta 1930 v Luxemburgu.
Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je od novembra leta 1941 do aprila 1942 nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Edino daljšo oddajo so posvetili 8. februarju, obletnici Prešernove smrti. Nanjo so se pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti, na današnji dan leta 1942, začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. Posnetek. Je besede, ki jih je prenesel Radio Kričač po vojni povzel eden od organizatorjev oddajanja Milan Osredkar. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni. Italijanskim okupatorjem tudi z nemško pomočjo ni uspelo izslediti Kričača; ta je umolknil šele, ko so prebivalcem Ljubljane zaplenili radijske sprejemnike.
Hokej na ledu je športna igra indijanskega izvora, ki je okoli leta 1890 iz Kanade prišla v Evropo, v Jugoslavijo pa šele po prvi svetovni vojni; prva tekma je bila leta 1924 v Zagrebu. Prva uradna hokejska tekma v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1932 v Kamniku med domačim moštvom in Ilirijo, poznejšim Triglavom oziroma Olimpijo. Še isti mesec sta bili prvi mednarodni tekmi z moštvoma iz Celovca in Beljaka.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Matija Majar Ziljski (1809-1892) je leta 1848 zapisal »Kaj Slovenci terjamo?«, 11 kolajn s svetovnih gimnastičnih tekmovanj, Kričač počastil spomin na Prešerna, prva uradna hokejska tekma na Slovenskem
Duhovnik, etnolog in narodni buditelj Matija Majar Ziljski je bil pomemben politik iz obdobja pomladi narodov. V literarno dejavnost ga je usmeril škof Anton Martin Slomšek. Najpomembnejšo vlogo je imel leta 1848, ko je bil najbolj iniciativen, najhitrejši in najodločnejši oblikovalec slovenskega političnega programa. Prvi je zapisal, da si vsak avstrijski narod želi biti samostojen, konec marca leta 1848 pa je tudi sestavil na cesarja naslovljeno peticijo s programom Zedinjene Slovenije ter ljudstvu namenjen letak z naslovom “Kaj Slovenci terjamo?” 17. marca 1848, štiri dni po revoluciji na Dunaju, je napisal članek 'Slava Bogu na višavah', ki je bil 29. marca objavljen v Ljubljanskih novicah. V njem poziva Slovence, naj složno stopijo skupaj in izkoristijo pravice, ki jim jih daje nova cesarska ustava. Med drugim piše: »Tako imenitnega časa za vse Slovence še ni bilo, kar sonce sije, in Bog sam ve, ali kedaj kaj takega za Slovence bode. Samo nekoliko tednov je časa. Mi tega zlatiga časa ne smemo zamuditi!« Matija Majar Ziljski se je rodil leta 1809 v Goričah pri Šmohorju na Koroškem.
Leta 1900 se je v Ljubljani rodil telovadec, slikar in scenograf Jože Primožič Tošo. Od leta 1928 je živel v Mariboru in delal kot risar pri gradbenih podjetjih, po vojni pa je bil scenograf v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Z gimnastiko se je Jože Primožič ukvarjal v letih od 1923 do 1940 in bil za Leonom Štukljem najuspešnejši telovadec predvojnega sokolskega rodu. Na olimpijskih igrah v Parizu, Amsterdamu in Berlinu ter na svetovnih prvenstvih v Lyonu, Luxemburgu in Pragi je osvojil enajst medalj. Njegov najuspešnejši olimpijski nastop je bil leta 1928 v Amsterdamu, ko je osvojil srebrno medaljo na bradlji in bronasto kot član vrste, sicer pa je osvojil štiri zlate medalje (na bradlji, konju, v parterju in mnogoboju) na svetovnem prvenstvu leta 1930 v Luxemburgu.
Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je od novembra leta 1941 do aprila 1942 nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Edino daljšo oddajo so posvetili 8. februarju, obletnici Prešernove smrti. Nanjo so se pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti, na današnji dan leta 1942, začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. Posnetek. Je besede, ki jih je prenesel Radio Kričač po vojni povzel eden od organizatorjev oddajanja Milan Osredkar. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni. Italijanskim okupatorjem tudi z nemško pomočjo ni uspelo izslediti Kričača; ta je umolknil šele, ko so prebivalcem Ljubljane zaplenili radijske sprejemnike.
Hokej na ledu je športna igra indijanskega izvora, ki je okoli leta 1890 iz Kanade prišla v Evropo, v Jugoslavijo pa šele po prvi svetovni vojni; prva tekma je bila leta 1924 v Zagrebu. Prva uradna hokejska tekma v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1932 v Kamniku med domačim moštvom in Ilirijo, poznejšim Triglavom oziroma Olimpijo. Še isti mesec sta bili prvi mednarodni tekmi z moštvoma iz Celovca in Beljaka.
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov