Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Matija Majar Ziljski (1809-1892) je leta 1848 zapisal »Kaj Slovenci terjamo?«, 11 kolajn s svetovnih gimnastičnih tekmovanj, Kričač počastil spomin na Prešerna, prva uradna hokejska tekma na Slovenskem

Duhovnik, etnolog in narodni buditelj Matija Majar Ziljski je bil pomemben politik iz obdobja pomladi narodov. V literarno dejavnost ga je usmeril škof Anton Martin Slomšek. Najpomembnejšo vlogo je imel leta 1848, ko je bil najbolj iniciativen, najhitrejši in najodločnejši oblikovalec slovenskega političnega programa. Prvi je zapisal, da si vsak avstrijski narod želi biti samostojen, konec marca leta 1848 pa je tudi sestavil na cesarja naslovljeno peticijo s programom Zedinjene Slovenije ter ljudstvu namenjen letak z naslovom “Kaj Slovenci terjamo?” 17. marca 1848, štiri dni po revoluciji na Dunaju, je napisal članek 'Slava Bogu na višavah', ki je bil 29. marca objavljen v Ljubljanskih novicah. V njem poziva Slovence, naj složno stopijo skupaj in izkoristijo pravice, ki jim jih daje nova cesarska ustava. Med drugim piše: »Tako imenitnega časa za vse Slovence še ni bilo, kar sonce sije, in Bog sam ve, ali kedaj kaj takega za Slovence bode. Samo nekoliko tednov je časa. Mi tega zlatiga časa ne smemo zamuditi!« Matija Majar Ziljski se je rodil leta 1809 v Goričah pri Šmohorju na Koroškem.

Leta 1900 se je v Ljubljani rodil telovadec, slikar in scenograf Jože Primožič Tošo. Od leta 1928 je živel v Mariboru in delal kot risar pri gradbenih podjetjih, po vojni pa je bil scenograf v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Z gimnastiko se je Jože Primožič ukvarjal v letih od 1923 do 1940 in bil za Leonom Štukljem najuspešnejši telovadec predvojnega sokolskega rodu. Na olimpijskih igrah v Parizu, Amsterdamu in Berlinu ter na svetovnih prvenstvih v Lyonu, Luxemburgu in Pragi je osvojil enajst medalj. Njegov najuspešnejši olimpijski nastop je bil leta 1928 v Amsterdamu, ko je osvojil srebrno medaljo na bradlji in bronasto kot član vrste, sicer pa je osvojil štiri zlate medalje (na bradlji, konju, v parterju in mnogoboju) na svetovnem prvenstvu leta 1930 v Luxemburgu.

Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je od novembra leta 1941 do aprila 1942 nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Edino daljšo oddajo so posvetili 8. februarju, obletnici Prešernove smrti. Nanjo so se pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti, na današnji dan leta 1942, začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. Posnetek. Je besede, ki jih je prenesel Radio Kričač po vojni povzel eden od organizatorjev oddajanja Milan Osredkar. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni. Italijanskim okupatorjem tudi z nemško pomočjo ni uspelo izslediti Kričača; ta je umolknil šele, ko so prebivalcem Ljubljane zaplenili radijske sprejemnike.

Hokej na ledu je športna igra indijanskega izvora, ki je okoli leta 1890 iz Kanade prišla v Evropo, v Jugoslavijo pa šele po prvi svetovni vojni; prva tekma je bila leta 1924 v Zagrebu. Prva uradna hokejska tekma v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1932 v Kamniku med domačim moštvom in Ilirijo, poznejšim Triglavom oziroma Olimpijo. Še isti mesec sta bili prvi mednarodni tekmi z moštvoma iz Celovca in Beljaka.