Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Fran Saleški Finžgar (1871 – 1962) Prešernov sorodnik, zagovornik radia in avtor »povesti davnih dedov«, biolog postal prešernoslovec, izročilo koroških pevskih zborov, sodobna dramaturgija v lutkarstvu

Pripovednik in dramatik Fran Saleški - Finžgar je kot duhovnik služboval v različnih krajih Slovenije, po upokojitvi leta 1936 pa je še naprej deloval v kulturnih ustanovah. Bil je predsednik Nove založbe ter urednik Mohorjeve družbe in Mladike. Leta 1938 je bil izvoljen za rednega člana akademije znanosti in umetnosti, pred 70-imi leti pa je dobil Prešernovo nagrado. Za Finžgarja je značilno, da je nadaljeval tradicijo povesti za ljudstvo, kakršno je v svojem programu začrtal Fran Levstik in sta jo v drugi polovici 19. stoletja pisala Josip Jurčič in Janko Kersnik. V njegovih povestih se menjavajo romantična zaverovanost v preteklost domače pokrajine pod Stolom in realistične snovi iz tedanjega časa. Njegovo najobširnejše delo je roman “Pod svobodnim soncem”, ki ga je podnaslovil “Povest davnih dedov”; z njim je tudi končal večja besedila in se posvetil povestim in črticam iz kmečkega življenja. V teh delih je zlasti z jezikom in slogom pomembno dopolnil slovensko književnost, še posebno tisto, ki je namenjena širšemu krogu bralstva. Omeniti moramo še, da je bil prav Fran Saleški - Finžgar tisti, ki je slovesno nagovoril poslušalke in poslušalce našega radia na prvi dan oddajanja leta 1928, vodil pa je tudi odbor za odkup Prešernove rojstne hiše, saj je bil ne le njegov veliki občudovalec, pač pa tudi daljni sorodnik. Posnetek. Večino denarja za odkup je zbrala slovenska šolska mladina in marca leta 1937 je bila s takratno lastnico sklenjena pogodba o odkupu. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je tako – tudi po Finžgarjevi zaslugi – postala naš prvi varovani kulturni spomenik. Finžgar se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Doslovčah pri Žirovnici.

Pavel Grošelj je leta 1907 na dunajski univerzi diplomiral iz biologije in bil nato profesor na Prvi in Drugi moški gimnaziji in na ženskem liceju v Ljubljani. Pozneje je predaval na medicinski fakulteti, na njej organiziral biološki inštitut in bil do smrti njegov predstojnik. Grošelj je začel pesniti že v gimnaziji, prve pesmi pa je objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1902. V tistem obdobju je napisal tudi primerjalno študijo “Prešeren in Petrarca”, s predavanji o Prešernu pa se je uvrstil med zgodnje prešernoslovce. Aktivno je posegal v boj za slovensko univerzo in kot član vseučiliške komisije v pripravah tudi neposredno sodeloval. Dolga leta si je prizadeval za izdajanje slovenske poljudnoznanstvene revije in leta 1933 je Muzejsko društvo za Slovenijo pod njegovim uredništvom začelo izdajati revijo “Proteus”. Biolog in kulturni delavec Pavel Grošelj se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.

Pevovodja in skladatelj Pavel Kêrnjak v mladosti ni imel priložnosti za glasbeni pouk, zato se je pozneje sam glasbeno izobraževal. Izročilo koroških pevskih zborov ga je tako pritegnilo, da je začel zapisovati in prirejati ljudske pesmi. Tudi izvirne pesmi je poskušal v besedilu, melodiji in harmoniji približati koroškemu zborovskemu izročilu. Med najbolj znanimi so “Rož, Podjuna, Zila” ter “Mojcej” in “Katrca”, ki sta zasloveli zlasti v izvedbi Slovenskega okteta. Pavel Kernjak – rodil se je na današnji dan leta 1899 v Šentilju na Koroškem – se je uveljavil tudi kot glavni pevovodja Slovenske prosvetne zveze.

Lutkovni režiser Jože Pengov je bil od leta 1936 član igralske družine Radia Ljubljana in je nastopal v duetu “Jožek in Ježek” s Franetom Milčinskim Ježkom. Že pred drugo svetovno vojno je igral Pavliho v Lutkovnem gledališču, v letih od 1950 do 1968 pa je bil igralec, režiser, ravnatelj in dramaturg ljubljanskega lutkovnega gledališča. V naše lutkarstvo je uvedel sodobno dramaturgijo, marionetam pa je dodal še oder ročnih lutk. Njegove režije so postale vzor estetskih meril za lutkovno umetnost v nekdanji Jugoslaviji in svetu. Jože Pengov se je rodil na današnji dan leta 1916 v Ljubljani