Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jože Babič (1917 – 1996) za krmilom primorskih gledališč, pesmarica za prekmurske evangeličane, logoped bedi nad govorom otrok, štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi”

Leta 1801 se je v Nóršincih pri Murski Soboti rodil pastor in šolnik Janoš Kardoš, poleg Štefana Kűzmiča najuglednejši prekmurski evangeličanski pisec. Leta 1845 je postal cerkveni nadzornik slovenskih evangeličanskih šol v Prekmurju, pozneje pa tudi cerkveni cenzor in šolski recenzent za slovenske učbenike. Prevajal in prirejal je priročnike za verski pouk in za bogoslužje pripravil pesmarico z več kot 500 pesmimi. Evangeličani namreč cerkvenih pesmaric niso uporabljali le pri bogoslužju, temveč tudi v šoli. Ta knjiga velja za njegovo najbolj samostojno in umetniško najbolj ustvarjalno delo. Pastor in pisatelj Janoš Kardoš je znan tudi kot prevajalec pesmi znanih madžarskih pesnikov.

Logoped Zdravko Omerza je leta 1931 opravil izpit za predmetnega učitelja gluhih otrok. Najprej je poučeval na osnovnih šolah, nato na Zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, v letih od 1956 do 1968 pa je bil predavatelj logopedije na višji pedagoški šoli v Ljubljani. Njegova poglavitna prizadevanja so bila prepričati strokovno javnost, kako pomembno je razvijati dober govor že v predšolski dobi in nujno popravljati slabega; ena najpomembnejših nalog predšolskih ustanov in osnovnih šol naj bi bila naučiti otroke pravilno govoriti, saj je govor podlaga za njihov umski in naravni razvoj ter sredstvo za izobrazbo in vzgojo. Zdravko Omerza je napisal tudi več knjig in več kot sto strokovnih člankov. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Krškem.

Glasbeni pedagog ter zbiratelj in prirejevalec ljudskih pesmi Zdravko Švikaršič je po maturi med drugim delal na šolah v Šmihelu blizu Pliberka in na Jezerskem. Po študiju na konservatoriju v Ljubljani je do konca leta 1946 poučeval glasbo na realkah v Kranju in Ljubljani ter na učiteljišču v Ljubljani. Že pred prvo svetovno vojno je po Rožu in v okolici Celovca zapisoval ljudske pesmi ter jih prirejal po zgledu ljudskega moškega večglasja; 130 jih je v letih od 1914 do 1987 izšlo v štirih zvezkih v zbirki “Koroške slovenske narodne pesmi”. Zdravko Švikaršič se je rodil leta 1885 v Žvabéku na Koroškem.

Gledališki in filmski režiser ter igralec Jože Babič je že kot študent nastopal v mariborskem gledališču in sodeloval v avantgardnih skupinah. Po drugi svetovni vojni, ki jo je po večini prebil v taboriščih, je bil najprej angažiran v Mariboru. Najpomembnejše obdobje njegovega dela se je začelo leta 1947, ko je postal prvi režiser in umetniški vodja slovenskega tržaškega gledališča. Posnetek. Leta 1969 je ustanovil Primorsko dramsko gledališče in ga vodil naslednjih pet let. Sicer pa je režiral v vseh slovenskih gledališčih, poleg tega pa še šest igranih celovečernih filmov, med njimi “Tri četrtine sonca” in “Veselico”. Leta 1981 je dobil Prešernovo nagrado, leta 1995 pa nagrado Društva slovenskih filmskih delavcev za življenjsko delo v slovenskem filmu. Gledališki in filmski režiser Jože Babič se je rodil leta 1917 v Povžanah pri Kozini.