Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stanko Lorger (1931-2014) prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu, krasoslovec razširil sloves Postojnske jame, govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo, uničeno bogastvo Potočke zijalke
Speleolog in krasoslovec Ivan Andrej Perko je bil že kot gimnazijec leta 1893 v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, nato pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi postala svetovno znana. Skrbel je za jamsko infrastrukturo, raziskovanje in turistično urejanje jame. Pred 100 leti so pod njegovim vodstvom odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Volóskem na Hrvaškem.
Pripovednik Valentin Zarnik se je rodil leta 1837 v Repnjah pod Šmarno goro. Gimnazijo je končal v Ljubljani, v Gradcu pa je doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Kot književnik je najprej objavil romantično ljubezensko zgodbo iz Napoleonovih časov “Katarina” in pripovedko “Povodni mož”, napisal pa je tudi novelo o izprijenem zágorskem plemiču z naslovom “Maščevanje usode”. Bil je med prvimi, ki so pisali feljtone v Slovenskem narodu. Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor in bil med najbolj priljubljenimi govorniki na taborih za zedinjeno Slovenijo. Valentin Zarnik je slovel tudi po tem, da je visoko cenil svojega očeta, ljubljanskega cestnega pometača; pogosto ga je spremljal po ljubljanskih ulicah: oče z dolgo brezovo metlo na rami, sin odvetnik ob njem pa s srebrom okovano palico.
Pred 90. leti se je v vasi Buče na Kozjanskem rodil atlet Stanko Lorger. Od leta 1951 do leta 1962 je bil član jugoslovanske atletske reprezentance. Na evropskem prvenstvu v Stockholmu je leta 1958 osvojil srebrno kolajno na 110 metrov z ovirami in postal prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu. V tej disciplini je bil desetkratni balkanski prvak, kar 18 let pa tudi jugoslovanski rekorder. Posnetek. Njegov čas je znašal 13,8. Kot sprinter na ovirah je bil član celjskega Kladivarja ter udeleženec treh evropskih atletskih prvenstev in treh olimpijskih iger v letih 1952, 1956 in 1960. Na zadnjih v Rimu je bil peti, to je bila najboljša olimpijska uvrstitev slovenskih atletov vse do iger v Atlanti leta 1996, ko je Brigita Bukovec osvojila srebro. Atlet Stanko Lorger je diplomiral iz matematike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani ter do upokojitve poučeval na ekonomski srednji šoli v Celju. Dvakrat je bil razglašen za najboljšega športnika Jugoslavije, bil je prejemnik Bloudkove nagrade, častni meščan Celja, leta 2012 pa je bil sprejet v hram slovenskih športnih junakov.
Celje je od novembra 1944 do aprila 1945 doživelo 16 angloameriških letalskih napadov, ki so po nepopolnih podatkih zahtevali več kot 80 žrtev, povzročili pa so tudi veliko materialno škodo. Najhuje je bilo sredi februarja 1945. 13. februarja je 24 bombnikov v sedmih napadalnih valovih bombardiralo most čez Savinjo in odvrglo 40 bomb, te pa so porušile in poškodovale več hiš. Zgodaj popoldne naslednjega dne – na Valentinovo – je 21 letal zasulo središče Celja s 158-imi bombami. Cilj napada so bili železniška povezava Maribor–Celje–Zidani most ter bližnji industrijski objekti. Popolnoma uničenih je bilo 22, poškodovanih pa 116 hiš. V zadetem celjskem muzeju je bila uničena zbirka arheoloških najdb iz Potočke zijalke, med njimi 150 ohranjenih lobanj jamskega medveda in drugi predmeti, ki jih je izkopal arheolog Srečko Brodar s sodelavci.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stanko Lorger (1931-2014) prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu, krasoslovec razširil sloves Postojnske jame, govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo, uničeno bogastvo Potočke zijalke
Speleolog in krasoslovec Ivan Andrej Perko je bil že kot gimnazijec leta 1893 v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, nato pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi postala svetovno znana. Skrbel je za jamsko infrastrukturo, raziskovanje in turistično urejanje jame. Pred 100 leti so pod njegovim vodstvom odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Volóskem na Hrvaškem.
Pripovednik Valentin Zarnik se je rodil leta 1837 v Repnjah pod Šmarno goro. Gimnazijo je končal v Ljubljani, v Gradcu pa je doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Kot književnik je najprej objavil romantično ljubezensko zgodbo iz Napoleonovih časov “Katarina” in pripovedko “Povodni mož”, napisal pa je tudi novelo o izprijenem zágorskem plemiču z naslovom “Maščevanje usode”. Bil je med prvimi, ki so pisali feljtone v Slovenskem narodu. Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor in bil med najbolj priljubljenimi govorniki na taborih za zedinjeno Slovenijo. Valentin Zarnik je slovel tudi po tem, da je visoko cenil svojega očeta, ljubljanskega cestnega pometača; pogosto ga je spremljal po ljubljanskih ulicah: oče z dolgo brezovo metlo na rami, sin odvetnik ob njem pa s srebrom okovano palico.
Pred 90. leti se je v vasi Buče na Kozjanskem rodil atlet Stanko Lorger. Od leta 1951 do leta 1962 je bil član jugoslovanske atletske reprezentance. Na evropskem prvenstvu v Stockholmu je leta 1958 osvojil srebrno kolajno na 110 metrov z ovirami in postal prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu. V tej disciplini je bil desetkratni balkanski prvak, kar 18 let pa tudi jugoslovanski rekorder. Posnetek. Njegov čas je znašal 13,8. Kot sprinter na ovirah je bil član celjskega Kladivarja ter udeleženec treh evropskih atletskih prvenstev in treh olimpijskih iger v letih 1952, 1956 in 1960. Na zadnjih v Rimu je bil peti, to je bila najboljša olimpijska uvrstitev slovenskih atletov vse do iger v Atlanti leta 1996, ko je Brigita Bukovec osvojila srebro. Atlet Stanko Lorger je diplomiral iz matematike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani ter do upokojitve poučeval na ekonomski srednji šoli v Celju. Dvakrat je bil razglašen za najboljšega športnika Jugoslavije, bil je prejemnik Bloudkove nagrade, častni meščan Celja, leta 2012 pa je bil sprejet v hram slovenskih športnih junakov.
Celje je od novembra 1944 do aprila 1945 doživelo 16 angloameriških letalskih napadov, ki so po nepopolnih podatkih zahtevali več kot 80 žrtev, povzročili pa so tudi veliko materialno škodo. Najhuje je bilo sredi februarja 1945. 13. februarja je 24 bombnikov v sedmih napadalnih valovih bombardiralo most čez Savinjo in odvrglo 40 bomb, te pa so porušile in poškodovale več hiš. Zgodaj popoldne naslednjega dne – na Valentinovo – je 21 letal zasulo središče Celja s 158-imi bombami. Cilj napada so bili železniška povezava Maribor–Celje–Zidani most ter bližnji industrijski objekti. Popolnoma uničenih je bilo 22, poškodovanih pa 116 hiš. V zadetem celjskem muzeju je bila uničena zbirka arheoloških najdb iz Potočke zijalke, med njimi 150 ohranjenih lobanj jamskega medveda in drugi predmeti, ki jih je izkopal arheolog Srečko Brodar s sodelavci.
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov