Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

16. februar

16.02.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

155 let sedanjega železniškega mostu čez Dravo v Mariboru, prva porodnišnica na Slovenskem, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci, Peter Kozler in njegova »velika Slovenija«

Ljubljana v srednjem veku ni imela bolnišnice v pravem pomenu besede, čeprav se je stavba, ki je od začetka 14. stoletja do potresa leta 1895 stala na vogalu sedanje Stritarjeve ulice in Adamič-Lundrovega nabrežja, imenovala “Meščanski špital”. To je bila le “ubožnica” za vse tiste, ki se niso mogli sami preživljati. Leta 1788 so “špital” razpustili in sklenili, da bodo v njem uredili porodnišnico in najdenišnico. Tako so na današnji dan leta 1789 v delu te stavbe odprli porodnišnico, prvo na slovenskih tleh. Prostor je bil zelo skromen, saj je obsegal le vogalno sobo s štirimi posteljami. Ko se je čez deset let v tem nekdanjem “špitalu” naselil kresijski oziroma okrožni glavar, se je staro ime izgubilo in stavbo so začeli imenovati “kresija”.

Beneška Slovenija je hribovita pokrajina med slovensko-italijansko državno mejo in Furlanskim nižavjem, poleg Nadiške in Terske doline prištevamo k njej še Rezijo in Kanalsko dolino. Za prvega pesnika in pisatelja med Beneškimi Slovenci štejemo Petra Podreka. Med rojaki je širil slovenske knjige in s svojim delom vplival na Ivana Trinka Zamejskega. Peter Podreka se je rodil leta 1822 v Špetru Slovenov v Beneški Sloveniji. Bogoslovje je končal v Vidmu. Ohranjene so njegove narečne pridige iz sredine devetnajstega stoletje. Takrat je v slovenskem periodičnem tisku objavljal pesmi in novice iz svojih rodnih krajev ter zbiral gradivo o terskem in rezijanskem narečju. Narodni buditelj, pisatelj in pesnik Peter Podreka je priredil tudi Katekizem za Beneške Slovence.

V marčni revoluciji leta 1848 so v okviru habsburške monarhije tudi Slovenci postavili zahtevo po svoji državi, “zedinjeni Sloveniji”. Ker pojem Slovenije tedaj v Evropi še ni bil znan in niti Slovenci sami niso vedeli, kolikšen je njen geografski obseg, se je te pionirske naloge lotil pravnik, geograf in politik Peter Kozler. Načrtno je začel zbirati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo, študiral je krajevna imena, ko pa so drugi načini odpovedali, se je pri ugotavljanju poteka narodnih meja ravnal po navzočnosti ali odsotnosti slovenskega bogoslužja. Tako je v primerjavi s sedanjimi mejami segel znatno globlje v Avstrijo, na jugu je zajel še vso Istro in del Kvarnerja, le na jugovzhodu je svojo mejo postavil znotraj današnjih meja. Kozlerjeva “vélika Slovenija” je bila precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu. Ta bi moral iziti v začetku leta 1853, vendar so tehnični zapleti in politične razmere povzročili, da je zemljevid prišel v javnost šele leta 1861. V naslednjih desetih letih je doživel tri ponatise. Sicer pa Peter Kozler ni bil le avtor prvega slovenskega zemljevida in narodni buditelj; bil je tudi soustanovitelj “Pivovarne bratov Kozler” (predhodnice današnje Pivovarne Union), “Trboveljske premogokopne družbe”, eden vodilnih bančnikov ter pospeševalec graditve železnic. Peter Kozler se je rodil leta 1824 v Kočah pri Kočevski Reki.

Ko je južna železnica Dunaj – Trst dosegla Maribor je bilo treba premostiti Dravo. Prvi železniški most je bil po predalčni konstrukcijski zasnovi tipa Howe zgrajen med letoma 1844 in 1846. Zasnoval ga je inženir Carl vitez Ghega in sicer po sistemu, ki ga je preučil med študijskim popotovanjem po Združenih državah Amerike. Po dvajsetih letih uporabe je ta dvotirni most dotrajal in ni več zadoščal potrebam železniškega prometa zato je uprava Južne železnice po lastnih načrtih v manj kot dveh letih zgradila novi železniški most čez Dravo in ga predala namenu na današnji dan pred 155 leti.


Na današnji dan

6260 epizod

Na današnji dan

6260 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

16. februar

16.02.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

155 let sedanjega železniškega mostu čez Dravo v Mariboru, prva porodnišnica na Slovenskem, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci, Peter Kozler in njegova »velika Slovenija«

Ljubljana v srednjem veku ni imela bolnišnice v pravem pomenu besede, čeprav se je stavba, ki je od začetka 14. stoletja do potresa leta 1895 stala na vogalu sedanje Stritarjeve ulice in Adamič-Lundrovega nabrežja, imenovala “Meščanski špital”. To je bila le “ubožnica” za vse tiste, ki se niso mogli sami preživljati. Leta 1788 so “špital” razpustili in sklenili, da bodo v njem uredili porodnišnico in najdenišnico. Tako so na današnji dan leta 1789 v delu te stavbe odprli porodnišnico, prvo na slovenskih tleh. Prostor je bil zelo skromen, saj je obsegal le vogalno sobo s štirimi posteljami. Ko se je čez deset let v tem nekdanjem “špitalu” naselil kresijski oziroma okrožni glavar, se je staro ime izgubilo in stavbo so začeli imenovati “kresija”.

Beneška Slovenija je hribovita pokrajina med slovensko-italijansko državno mejo in Furlanskim nižavjem, poleg Nadiške in Terske doline prištevamo k njej še Rezijo in Kanalsko dolino. Za prvega pesnika in pisatelja med Beneškimi Slovenci štejemo Petra Podreka. Med rojaki je širil slovenske knjige in s svojim delom vplival na Ivana Trinka Zamejskega. Peter Podreka se je rodil leta 1822 v Špetru Slovenov v Beneški Sloveniji. Bogoslovje je končal v Vidmu. Ohranjene so njegove narečne pridige iz sredine devetnajstega stoletje. Takrat je v slovenskem periodičnem tisku objavljal pesmi in novice iz svojih rodnih krajev ter zbiral gradivo o terskem in rezijanskem narečju. Narodni buditelj, pisatelj in pesnik Peter Podreka je priredil tudi Katekizem za Beneške Slovence.

V marčni revoluciji leta 1848 so v okviru habsburške monarhije tudi Slovenci postavili zahtevo po svoji državi, “zedinjeni Sloveniji”. Ker pojem Slovenije tedaj v Evropi še ni bil znan in niti Slovenci sami niso vedeli, kolikšen je njen geografski obseg, se je te pionirske naloge lotil pravnik, geograf in politik Peter Kozler. Načrtno je začel zbirati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo, študiral je krajevna imena, ko pa so drugi načini odpovedali, se je pri ugotavljanju poteka narodnih meja ravnal po navzočnosti ali odsotnosti slovenskega bogoslužja. Tako je v primerjavi s sedanjimi mejami segel znatno globlje v Avstrijo, na jugu je zajel še vso Istro in del Kvarnerja, le na jugovzhodu je svojo mejo postavil znotraj današnjih meja. Kozlerjeva “vélika Slovenija” je bila precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu. Ta bi moral iziti v začetku leta 1853, vendar so tehnični zapleti in politične razmere povzročili, da je zemljevid prišel v javnost šele leta 1861. V naslednjih desetih letih je doživel tri ponatise. Sicer pa Peter Kozler ni bil le avtor prvega slovenskega zemljevida in narodni buditelj; bil je tudi soustanovitelj “Pivovarne bratov Kozler” (predhodnice današnje Pivovarne Union), “Trboveljske premogokopne družbe”, eden vodilnih bančnikov ter pospeševalec graditve železnic. Peter Kozler se je rodil leta 1824 v Kočah pri Kočevski Reki.

Ko je južna železnica Dunaj – Trst dosegla Maribor je bilo treba premostiti Dravo. Prvi železniški most je bil po predalčni konstrukcijski zasnovi tipa Howe zgrajen med letoma 1844 in 1846. Zasnoval ga je inženir Carl vitez Ghega in sicer po sistemu, ki ga je preučil med študijskim popotovanjem po Združenih državah Amerike. Po dvajsetih letih uporabe je ta dvotirni most dotrajal in ni več zadoščal potrebam železniškega prometa zato je uprava Južne železnice po lastnih načrtih v manj kot dveh letih zgradila novi železniški most čez Dravo in ga predala namenu na današnji dan pred 155 leti.


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


Stran 1 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov