Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. France Stele (1886-1972) eden naših najpomembnejši umetnostnih zgodovinarjev 20. stoletja, preučevanje potresov, domoljub in avtor koroških povesti, operni umetnik z izrazito svojim konceptom
Seizmolog Albin Belar sodi med pionirje sodobne seizmografije na svetu. Dve leti po hudem potresu, ki je aprila leta 1895 prizadel Ljubljano, je že organiziral in vodil prvo seizmološko postajo v takratni avstro-ogrski monarhiji. Delovala je v stavbi sedanje srednje šole za elektrotehniko in računalništvo v Vegovi ulici in je bila hkrati tudi prva potresna opazovalnica v Evropi. Z njo je bilo mogoče primerjati le še nekaj podobnih na Japonskem. V naslednjih letih jo je izpopolnjeval ne le s kupljenimi, temveč tudi z doma narejenimi napravami, potresomeri, ki jih je sam izumil. Po Belarjevem zgledu so v avstro-ogrski monarhiji začeli postavljati mrežo opazovalnic; te so opravljale tudi nekatere meteorološke meritve. V prvem desetletju 20. stoletja je izdajal časopis v nemščini z naslovom “Potresna opazovalnica”; poleg nekega japonskega je bil to najstarejši znanstveni časopis te vrste na svetu. Med prvo svetovno vojno je avstro-ogrska vojska na soški fronti z njegovimi aparaturami ugotavljala položaje sovražnikovega topništva. Tudi zaradi tega so ga v novi državi odpustili, prisilno upokojili in mu zaplenili knjižnico in drugo gradivo, večino aparatur pa prenesli v Beograd. Doktor fizikalnih znanosti Albin Belar se je rodil leta 1864 v Ljubljani.
Umetnostni zgodovinar, publicist in urednik France Stele je po gimnaziji v Kranju na Dunaju študiral slovansko filologijo in zgodovino. Leta 1912 je promoviral z disertacijo o srednjeveškem stenskem slikarstvu na Kranjskem in delal nato pri komisiji za varstvo spomenikov. Med prvo svetovno vojno je prišel v rusko ujetništvo. Tam je spoznal modernistično umetnost. Po vrnitvi v domovino je prevzel vodstvo spomeniškega urada. S svojim izjemno strokovnim konservatorskim delom, ki je temeljilo na odličnem znanju in vestnosti, je rešil pred propadom številne umetniške spomenike. Kot profesor je vzgojil generacije umetnostnih zgodovinarjev, leta 1940 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 1951 pa je bil član Mednarodnega komiteja za spomenike pri Unescu. Dobil je Prešernovo nagrado, leta 1969 pa mednarodno Herderjevo nagrado. Veljal je za našega najpomembnejšega umetnostnega zgodovinarja 20. stoletja, saj je bil kot prvi slovenski član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino strokovno vključen v svetovni raziskovalni prostor. France Stele – rodil se je na današnji dan leta 1886 v Tunjicah pri Kamniku - je bil prvi slovenski poklicni konservator; ravnal se je po načelih dunajske šole, ki pa pravijo, da je treba umetniško delo ne le restavrirati, ampak tudi konservirati.
Narodopisec in pisatelj Metod Turnšek je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1934 posvečen v duhovnika; med vojno je tudi doktoriral. Postal je vzgojitelj cistercijanov v Stični in Ljubljani, do leta 1956 pa je bil profesor v Trstu in Gorici. Pozneje je živel na Rebrci pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, učil slovenščino in zgodovino v Tinjah ter sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah v Celovcu. Zbiral je gradivo o ljudskih običajih ob godovih in praznikih, narodopisno gradivo pa vpletal tudi v leposlovna dela. V novelah, črticah in dramatiziranih pripovedih je med drugim slikal slovensko zgodovino, posebno v povestih in dramah pa pogosto poudarjal narodnoobrambno in vzgojno poslanstvo. Med njegovimi znanimi deli so povesti “In hrumela je Drava”, “ Stoji na Rebri grad” in “Med koroškimi brati” ter potopis “Stoji, stoji tam sivi samostan”. Kot pisec in sourednik je sodeloval pri verskem revialnem tisku in prevajanju Rimskega misala. Po njegovi zaslugi smo že dve desetletji pred drugim vatikanskim koncilom dobili to mašno knjigo katoliške cerkve v slovenskem jeziku. Prvo izdajo je s sodelavci pripravil leta 1944, druga je izšla pred 60. leti v Celovcu in tretja leta 1965 v Ljubljani. Metod Turnšek se je rodil leta 1909 v Búdini pri Ptuju.
Operni režiser Hinko Leskovšek se je izobraževal na šoli Glasbene matice v Mariboru, zasebno študiral dramsko igro ter bil violinist v orkestru mariborske opere. V letih 1942 in 43 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi. Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu. Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano romantiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Hinko Leskovšek se je rodil leta 1919 v Mariboru.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. France Stele (1886-1972) eden naših najpomembnejši umetnostnih zgodovinarjev 20. stoletja, preučevanje potresov, domoljub in avtor koroških povesti, operni umetnik z izrazito svojim konceptom
Seizmolog Albin Belar sodi med pionirje sodobne seizmografije na svetu. Dve leti po hudem potresu, ki je aprila leta 1895 prizadel Ljubljano, je že organiziral in vodil prvo seizmološko postajo v takratni avstro-ogrski monarhiji. Delovala je v stavbi sedanje srednje šole za elektrotehniko in računalništvo v Vegovi ulici in je bila hkrati tudi prva potresna opazovalnica v Evropi. Z njo je bilo mogoče primerjati le še nekaj podobnih na Japonskem. V naslednjih letih jo je izpopolnjeval ne le s kupljenimi, temveč tudi z doma narejenimi napravami, potresomeri, ki jih je sam izumil. Po Belarjevem zgledu so v avstro-ogrski monarhiji začeli postavljati mrežo opazovalnic; te so opravljale tudi nekatere meteorološke meritve. V prvem desetletju 20. stoletja je izdajal časopis v nemščini z naslovom “Potresna opazovalnica”; poleg nekega japonskega je bil to najstarejši znanstveni časopis te vrste na svetu. Med prvo svetovno vojno je avstro-ogrska vojska na soški fronti z njegovimi aparaturami ugotavljala položaje sovražnikovega topništva. Tudi zaradi tega so ga v novi državi odpustili, prisilno upokojili in mu zaplenili knjižnico in drugo gradivo, večino aparatur pa prenesli v Beograd. Doktor fizikalnih znanosti Albin Belar se je rodil leta 1864 v Ljubljani.
Umetnostni zgodovinar, publicist in urednik France Stele je po gimnaziji v Kranju na Dunaju študiral slovansko filologijo in zgodovino. Leta 1912 je promoviral z disertacijo o srednjeveškem stenskem slikarstvu na Kranjskem in delal nato pri komisiji za varstvo spomenikov. Med prvo svetovno vojno je prišel v rusko ujetništvo. Tam je spoznal modernistično umetnost. Po vrnitvi v domovino je prevzel vodstvo spomeniškega urada. S svojim izjemno strokovnim konservatorskim delom, ki je temeljilo na odličnem znanju in vestnosti, je rešil pred propadom številne umetniške spomenike. Kot profesor je vzgojil generacije umetnostnih zgodovinarjev, leta 1940 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 1951 pa je bil član Mednarodnega komiteja za spomenike pri Unescu. Dobil je Prešernovo nagrado, leta 1969 pa mednarodno Herderjevo nagrado. Veljal je za našega najpomembnejšega umetnostnega zgodovinarja 20. stoletja, saj je bil kot prvi slovenski član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino strokovno vključen v svetovni raziskovalni prostor. France Stele – rodil se je na današnji dan leta 1886 v Tunjicah pri Kamniku - je bil prvi slovenski poklicni konservator; ravnal se je po načelih dunajske šole, ki pa pravijo, da je treba umetniško delo ne le restavrirati, ampak tudi konservirati.
Narodopisec in pisatelj Metod Turnšek je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1934 posvečen v duhovnika; med vojno je tudi doktoriral. Postal je vzgojitelj cistercijanov v Stični in Ljubljani, do leta 1956 pa je bil profesor v Trstu in Gorici. Pozneje je živel na Rebrci pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, učil slovenščino in zgodovino v Tinjah ter sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah v Celovcu. Zbiral je gradivo o ljudskih običajih ob godovih in praznikih, narodopisno gradivo pa vpletal tudi v leposlovna dela. V novelah, črticah in dramatiziranih pripovedih je med drugim slikal slovensko zgodovino, posebno v povestih in dramah pa pogosto poudarjal narodnoobrambno in vzgojno poslanstvo. Med njegovimi znanimi deli so povesti “In hrumela je Drava”, “ Stoji na Rebri grad” in “Med koroškimi brati” ter potopis “Stoji, stoji tam sivi samostan”. Kot pisec in sourednik je sodeloval pri verskem revialnem tisku in prevajanju Rimskega misala. Po njegovi zaslugi smo že dve desetletji pred drugim vatikanskim koncilom dobili to mašno knjigo katoliške cerkve v slovenskem jeziku. Prvo izdajo je s sodelavci pripravil leta 1944, druga je izšla pred 60. leti v Celovcu in tretja leta 1965 v Ljubljani. Metod Turnšek se je rodil leta 1909 v Búdini pri Ptuju.
Operni režiser Hinko Leskovšek se je izobraževal na šoli Glasbene matice v Mariboru, zasebno študiral dramsko igro ter bil violinist v orkestru mariborske opere. V letih 1942 in 43 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi. Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu. Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano romantiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Hinko Leskovšek se je rodil leta 1919 v Mariboru.
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov