Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!«, pesmarice za osnovne in meščanske šole, v petnajst jezikov prevedeni roman, preučevalka slovenskih narečij
Zborovodja, skladatelj in pedagog Ciril Pregelj si je glasbeno znanje pridobil na učiteljišču v Mariboru, končal ga je leta 1908, in v šoli Filharmonične družbe v Celju, izpopolnjeval pa se je na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Kot pedagog je služboval v različnih krajih na Štajerskem, najdlje na gimnaziji v Celju. Tam je organiziral in vodil pevske zbore, z zbirkami mladinskih pevskih zborov ter s pesmaricami za osnovne in meščanske šole pa je zapolnil vrzel v tedanji glasbeni literaturi. Skladal je krajše orkestralne in plesne skladbe, scensko glasbo, skladbe za klavir, samospeve, zbore in priredbe ljudskih pesmi, ki so po večini izhajale v zbirki “Fantje na vasi”. Ciril Pregelj se je rodil leta 1887 na Olševku pri Šenčurju na Gorenjskem.
Pisatelj, dramatik, esejist in kritik Vladimir Bartol je v nasprotju s takrat prevladujočim socialnim realizmom ustvarjal slovensko različico moderne psihoanalitične in filozofske proze. Po študiju filozofije in biologije v Ljubljani se je leto dni izpopolnjeval na pariški Sorboni, nato pa je do začetka 2. svetovne vojne deloval kot svobodni književnik v Ljubljani. Njegova novelistika ima vse značilnosti feljtona oziroma ironične debatne proze, v kateri je v ospredju spopad mnenj, največkrat povezan z erotičnimi pustolovščinami. Bartolovo najpomembnejše pripovedno delo je roman “Alamut” iz leta 1938, ki temelji na temeljitem študiju zgodovinskih virov, filozofskih del, literarne zgodovine arabskih in srednjeveških dežel in korana. Zgodba se dogaja v 11. stoletju na Srednjem vzhodu, v Iranu, v katerem pod vodstvom absolutnega ideologa ustanovijo strogo vzgajano sekto izbrancev, ki fanatično izpolnjujejo tudi najokrutnejša teroristična dejanja. “Alamut” je preveden v petnajst jezikov. Vladimir Bartol je bil tudi plodovit literarni, gledališki in likovni poročevalec. Rodil se je na današnji dan leta 1903 v Trstu.
Dialektologinja Zinka Zorko se je po gimnaziji v Mariboru vpisala na študij slovenščine in ruščine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Za diplomsko delo je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Po desetih letih pedagoškega dela na Ravnah na Koroškem je nadaljevala študij ter ga končala z doktorsko disertacijo z naslovom: Koroški govori Dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu. Od leta 1961 je bila zaposlena na mariborski pedagoški fakulteti, znanstveno pa se je ukvarjala s preučevanjem zgodovine slovenskega jezika in slovenskih narečij, predvsem koroške, štajerske in panonske narečne skupine. Preučevala je tudi dialektizme v književnosti piscev, ki izhajajo iz teh narečnih skupin, in hišna imena ob severni jezikovni meji. Doktorica Zinka Zorko, redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, se je rodila leta 1936 na Spodnji Kapli na Kozjáku.
Pred 60-imi leti je bil Jože Šlibar prvi Slovenec, ki je postavil svetovni rekord v smučarskih skokih. V Oberstdorfu je tedaj 27-letni študent gozdarstva skočil 141 metrov daleč in s tem za dva metra popravil deset let star rekordni dosežek Finca Tauna Luira. Napovedovalec pod letalnico je najprej v slovenščini povedal: »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija!« Teden dni pred svetovnim prvenstvom v Oberstdorfu se je na izbirni tekmi v Planici poškodoval in je z zvitim gležnjem odpotoval na prvenstvo, tam pa dosegel svetovni rekord, ki je veljal tri leta. Posnetek Jože Šlibar je leta 1979 postal zaslužni športnik Jugoslavije, leta 2011 je v Ljubljani prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo na področju športa, leto pozneje pa je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!«, pesmarice za osnovne in meščanske šole, v petnajst jezikov prevedeni roman, preučevalka slovenskih narečij
Zborovodja, skladatelj in pedagog Ciril Pregelj si je glasbeno znanje pridobil na učiteljišču v Mariboru, končal ga je leta 1908, in v šoli Filharmonične družbe v Celju, izpopolnjeval pa se je na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Kot pedagog je služboval v različnih krajih na Štajerskem, najdlje na gimnaziji v Celju. Tam je organiziral in vodil pevske zbore, z zbirkami mladinskih pevskih zborov ter s pesmaricami za osnovne in meščanske šole pa je zapolnil vrzel v tedanji glasbeni literaturi. Skladal je krajše orkestralne in plesne skladbe, scensko glasbo, skladbe za klavir, samospeve, zbore in priredbe ljudskih pesmi, ki so po večini izhajale v zbirki “Fantje na vasi”. Ciril Pregelj se je rodil leta 1887 na Olševku pri Šenčurju na Gorenjskem.
Pisatelj, dramatik, esejist in kritik Vladimir Bartol je v nasprotju s takrat prevladujočim socialnim realizmom ustvarjal slovensko različico moderne psihoanalitične in filozofske proze. Po študiju filozofije in biologije v Ljubljani se je leto dni izpopolnjeval na pariški Sorboni, nato pa je do začetka 2. svetovne vojne deloval kot svobodni književnik v Ljubljani. Njegova novelistika ima vse značilnosti feljtona oziroma ironične debatne proze, v kateri je v ospredju spopad mnenj, največkrat povezan z erotičnimi pustolovščinami. Bartolovo najpomembnejše pripovedno delo je roman “Alamut” iz leta 1938, ki temelji na temeljitem študiju zgodovinskih virov, filozofskih del, literarne zgodovine arabskih in srednjeveških dežel in korana. Zgodba se dogaja v 11. stoletju na Srednjem vzhodu, v Iranu, v katerem pod vodstvom absolutnega ideologa ustanovijo strogo vzgajano sekto izbrancev, ki fanatično izpolnjujejo tudi najokrutnejša teroristična dejanja. “Alamut” je preveden v petnajst jezikov. Vladimir Bartol je bil tudi plodovit literarni, gledališki in likovni poročevalec. Rodil se je na današnji dan leta 1903 v Trstu.
Dialektologinja Zinka Zorko se je po gimnaziji v Mariboru vpisala na študij slovenščine in ruščine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Za diplomsko delo je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Po desetih letih pedagoškega dela na Ravnah na Koroškem je nadaljevala študij ter ga končala z doktorsko disertacijo z naslovom: Koroški govori Dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu. Od leta 1961 je bila zaposlena na mariborski pedagoški fakulteti, znanstveno pa se je ukvarjala s preučevanjem zgodovine slovenskega jezika in slovenskih narečij, predvsem koroške, štajerske in panonske narečne skupine. Preučevala je tudi dialektizme v književnosti piscev, ki izhajajo iz teh narečnih skupin, in hišna imena ob severni jezikovni meji. Doktorica Zinka Zorko, redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, se je rodila leta 1936 na Spodnji Kapli na Kozjáku.
Pred 60-imi leti je bil Jože Šlibar prvi Slovenec, ki je postavil svetovni rekord v smučarskih skokih. V Oberstdorfu je tedaj 27-letni študent gozdarstva skočil 141 metrov daleč in s tem za dva metra popravil deset let star rekordni dosežek Finca Tauna Luira. Napovedovalec pod letalnico je najprej v slovenščini povedal: »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija!« Teden dni pred svetovnim prvenstvom v Oberstdorfu se je na izbirni tekmi v Planici poškodoval in je z zvitim gležnjem odpotoval na prvenstvo, tam pa dosegel svetovni rekord, ki je veljal tri leta. Posnetek Jože Šlibar je leta 1979 postal zaslužni športnik Jugoslavije, leta 2011 je v Ljubljani prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo na področju športa, leto pozneje pa je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov