Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Toti list - obujena in prepovedana časopisna satira, pobudnik Zdravniškega vestnika, zapisan časnikarstvu na Primorskem, slikar in grafik temnega modernizma

Leta 1877 se je v Semiču rodil zdravnik in organizator kirurške dejavnosti Franc Derganc. Diplomiral je na Dunaju, nato se je v kirurgiji izpopolnjeval na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Do leta 1932 je vodil kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Uvedel je vrsto novosti in tudi sam iskal nove načine dela. Vse od prihoda v Ljubljano si je prizadeval za izdajanje slovenskega zdravstvenega glasila in slovensko medicinsko terminologijo. Leta 1929 je dal pobudo za ustanovitev “Zdravniškega vestnika”; najpomembnejša naloga tega glasila je bil boj za popolno medicinsko fakulteto. Franc Derganc se je posvečal tudi filozofiji in leta 1920 objavil gradivo za filozofski slovar.

Na današnji dan leta 1917 se je v Zgoniku rodil novinar Danilo Milič. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani, nato sodeloval v narodno-osvobodilni vojni in bil leta 1942 interniran. Po kapitulaciji Italije je delal v pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte za Slovensko primorje in Trst. Sodeloval je v uredništvih primorskih izdaj Kmečkega glasa in Slovenskega poročevalca, leta 1944 pa je bil tudi urednik Partizanskega dnevnika. Danilo Milič je po osvoboditvi vodil Radio Koper/Capodistria, in sicer od ustanovitve leta 1949 do leta 1952.

Leta 1928 se je v Mislinji rodil slikar in grafik Jože Tisnikar. Bil je samouk, ki je vrsto let delal kot obdukcijski pomočnik v secirnici bolnišnice v Slovenj Gradcu. Tam je začel tudi slikati. Njegovo delo je opazil primarij dr. Stane Strnad, ga spodbujal in podpiral ter leta 1954 seznanil z akademskim slikarjem Karlom Pečkom; ta je pozneje postal njegov mentor. Leta 1955 je naslikal prvo oljno sliko iz prosekture – Obdukcijo – tri leta pozneje pa je prvič samostojno razstavljal na kongresu kirurgov v Ljubljani. Leta 1963 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov in že istega leta prvič razstavljal v tujini, v galeriji Künstlerhaus na Dunaju. Pomembno nacionalno priznanje – nagrado Prešernovega sklada – je prejel leta 1970. Jože Tisnikar je doma in na tujem zaslovel po svojih upodobitvah krokarjev in temačnih podobah z ekspresivnimi in eksistencialističnimi vsebinami. Bil je eden najbolj samosvojih slovenskih slikarjev, likovna kritika ga uvršča v temni modernizem.

Leta 1938 je začel v Mariboru izhajati Toti list, s podnaslovom List dobre volje za Slovence, starosta slovenskih satiričnih časnikov. Njegov urednik in gonilna sila je bil črkostavec, satirik, glasbenik, igralec in novinar Božo Podkrajšek. Skupaj z mariborskim okrožnim sodnikom in zgodovinarjem dr. Vladimirjem Travnerjem sta napisala celotno prvo številko, ki je bila posvečena mariborskemu nogometu in je izšla v tisoč izvodih. Ko so oblasti leta 1941 list prepovedale, ga je nasledil Novi Toti list – njegova zadnja številka je izšla dan pred nemškim napadom na Jugoslavijo. Prvotni Toti list je v obdobju vzpona nacizma vztrajno smešil značajske slabosti posameznih politikov in predstavnikov družbenega življenja, satirično opisoval aktualne razmere v obdobju gospodarske krize ter vzpon totalitarnih režimov. Leta 1952 ga je Božo Podkrajšek za dve leti znova oživil. Sledila je prekinitev izhajanja, kratka vrnitev v šestdesetih letih, pa spet v osemdesetih in aktualna obuditev ob 80. letnici izida prve številke.