Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Stanko Prek (1915-1999) naš pionir klasične kitare, zdravnik in zaupnik ruskega carja, štiri tisoč predstav gledališke igralke s Krasa, spomin na ugledno sopranistko

Zdravnik in diplomat Gregor Voglar s polatinjenim imenom Carbonarius je v sedemdesetih letih 17. stoletja v Gradcu študiral filozofijo, na Dunaju in v Bologni pa medicino ter bil verjetno promoviran v Rimu. Kot mestni fizik je med drugim sodeloval pri zatiranju kuge v Pliberku, bil okrajni zdravnik v Radgoni, v Gradcu pa zdravnik svetnik. Leta 1694 mu je avstrijski cesar Leopold I. podelil plemiški naslov; Voglar si je izbral ime Carbonarius de Wiessenegg. Pozneje se je v službi ruskega carja Petra Velikega udeležil znamenite bitke pri Narvi v tako imenovani veliki nordijski vojni, bil ujet in interniran na Švedskem. Po izpustitvi je postal carjev zaupni zdravnik in deloval v moskovski medicinski upravi. Leta 1715 je prosil za razrešnico in pripotoval na Kranjsko. Gregor Voglar se je rodil leta 1651 v Naklem.

Glasbeni pedagog, kitarist in skladatelj Stanko Prek je vzgojil več poklicnih kitaristov ter izdal nekaj zbirk za pouk kitare in učbenik “Teorija glasbe”. Pisal je klavirska, zborovska, orkestralna in scenska dela ter samospeve, velja pa tudi za pionirja klasične kitare pri nas. Diplomiral je leta 1941 na Državni akademiji za glasbeno umetnost v Műnchnu. Med vojno je v Ljubljani študiral kompozicijo in leta 1944 diplomiral pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po vojni je poučeval na glasbenih šolah, koncertiral doma in v tujini ter bil ustanovitelj in predstojnik oddelka za klasično kitaro na zagrebški glasbeni akademiji. Stanko Prek se je rodil leta 1915 v Sežani.

Gledališka igralka Berta Ukmar je končala gospodinjsko šolo in delala kot uradnica. Že pred vojno je bila kot igralka in režiserka aktivna v gledališki dejavnosti. Leta 1945 pa se je – po vrnitvi iz taborišča Auschwitz – popolnoma zapisala gledališču. Nastopila je v prvi predstavi obnovljenega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sodelovala s tržaškim radiem in režirala v amaterskih društvih, nato je bila deset let v ptujskem gledališču, po zaprtju le-tega pa je odšla v novogoriško. Tam je oblikovala kar dvesto petdeset vlog in igrala v približno štiri tisoč predstavah. Gledališka igralka Berta Ukmar se je rodila leta 1920 v kraju Kopriva na Krasu.

Sopranistka Irena Baar se je izpopolnjevala na visoki šoli za glasbo in gledališče v Gradcu ter opravila mojstrski tečaj pri sloviti pevski pedagoginji in komorni pevki Elizabeth Schwarzkopf v Salzburgu. S širokim pevskim repertoarjem je nastopala doma in na tujem ter dobila ugledne nagrade in priznanja. Bila je redna gostja obeh slovenskih opernih hiš ter obeh osrednjih državnih simfoničnih orkestrov. Med njene opaznejše uspehe na tujem sodijo turneja po Koreji, sodelovanje z Bamberškimi simfoniki in nastop na glasbenem festivalu v Barceloni. Od leta 1992 je bila tudi članica “Slovenskega baročnega tria”, redno pa je sodelovala še v različnih drugih komornih zasedbah in v operi. Njena zadnja operna kreacija je bila vloga Margarette v “Faustu”. Za svoje umetniško in pedagoško delo je med drugim leta 1995 prejela Betettovo nagrado, priznanje, ki ga za širjenje glasbene kulture podeljuje Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Irena Baar se je rodila leta 1958 v Ljubljani.