Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Človek na smučeh prvič poleti čez sto metrov, skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga, slovenščina postane jezik sodišč, začetnik novejše slovenske grafike

Leta 1856 je bil v Celovcu ustanovljen odbor za graditev koroške proge od Maribora do Celovca. Zasebna družba z imenom Južna železnica je v želji, da bi obvladovala čim večje prometno območje, najprej zgradila vzhodni krak te povezave od Pragerskega do Budimpešte, potem pa je še zahodnega, ki je potekal od Maribora do vozlišča Franzensfeste (danes Fortezza v Italiji). Progo so začeli graditi julija 1857. Odsek do Celovca so odprli nekaj manj kot šest let po začetku del. Koroška proga je poleg proge cesarice Elizabete med Dunajem in krajem Wörgl postala druga železniška povezava Avstro-Ogrske v smeri vzhod–zahod.

Na današnji dan leta 1862 je izšel odlok o uporabi slovenščine na sodiščih na Tržaškem, Goriškem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Določal je, da morajo biti zaslišanja v slovenščini, poleg tega pa še vsaj bistveni del zapisnika in prisega. Pri kazenskih obravnavah morajo sodniki, zagovorniki in državni pravdnik znati slovensko. V slovenskih krajih morajo sprejemati vloge v slovenščini, pa tudi obrazci in tiskovine morajo biti v tem jeziku. Prosilci za mesta sodnih uradnikov so morali po odloku iz leta 1862 znanje slovenščine tudi dokazati.

Slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj Saša Šantel velja za začetnika novejše slovenske grafike. Med študijem slikarstva na Dunaju je študiral še umetnostno zgodovino, splošno estetiko in muzikologijo. Kot profesor risanja je poučeval na Dunaju, v Kopru in Pazinu, po koncu prve svetovne vojne pa v Ljubljani na Tehniški srednji šoli, na rezbarski in ženski obrtni šoli pa poleg risanja še dekorativno risanje in grafiko. Čeprav je diplomiral iz risanja in slikanja, ga je zanimala predvsem grafika in v njej se je nekaj časa izpopolnjeval v Münchnu. Njegova najmonumentalnejša slika je skupinski portret trideseterice slovenskih skladateljev, ki so v naši glasbi tistega časa kaj pomenili. Kot glasbenik je zložil približno sto vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih skladb, med večja dela pa sodita Slavnostna maša s staroslovanskim besedilom za petglasni zbor, orkester in orgle ter opereta “Blejski zvon”. Saša Šantel se je rodil leta 1883 v Gorici.

Slovenija je prvo večjo skakalnico dobila leta 1928, in to v Bohinju, štiri leta pozneje pa je Mednarodna smučarska zveza izdala prva pravila in navodila za graditev skakalnic. To je spodbudilo inženirja Stanka Bloudka, da je začel graditi prvo skakalnico v Planici. Končana je bila leta 1934. Na njej so Norvežani postavljali svetovne rekorde in najdaljšo znamko pomaknili na 99 metrov. Leta 1936 je Bloudek s sodelavci skakalnico preuredil. Po njegovih zagotovilih je bila varna za skoke do 120 metrov. Ljubosumni Norvežani so trdili, da skakalnica ni varna, in svojim tekmovalcem niso dovolili nastopa na otvoritvenem tekmovanju. Tako se je v zgodovino skakalnega športa kot prvi, ki je preskočil sto metrov, vpisal Avstrijec Sepp Bradl. Dolžino 101 meter in pol je dosegel 15. marca pred 85-imi leti.