Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jože Košar (1908-1982) ustanovitelj prve slovenske založbe gramofonskih plošč, marčna revolucija prispe v slovenske dežele, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa, politični konsenz študentov – a le za kratek čas
Na današnji dan leta 1848 – torej tri dni po odstopu in pobegu avstrijskega kanclerja kneza Metternicha – so v Ljubljano prišle prve novice o revoluciji na Dunaju. Zvečer so bile v mestu že demonstracije, razbili so Metternichov kip ter poškodovali ali uničili mitniške stražnice. Zaradi nepriljubljenosti je najprej zbežal in nato še odstopil župan Janez Fischer. Naslednji dan so v Ljubljani ustanovili meščansko stražo, ki naj bi skrbela za red in mir. Po dunajskem vzoru se je imenovala »narodna straža«. Ustanovili so jih še po številnih drugih krajih na Kranjskem, pozneje pa tudi v Celovcu, Beljaku in Mariboru. Stražam ni vselej uspelo preprečiti nemirov; tako je 21. in 22. marca približno tristo kmetov vdrlo na grad na Igu pri Ljubljani in ga močno poškodovalo.
Prevajalec, urednik in klasični filolog Jože Košar je leta 1932 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, potem pa do leta 1941 poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po drugi svetovni vojni – med njo je bil med drugim tudi v nemškem jetništvu – je postal ravnatelj te gimnazije, delal pa je tudi na prosvetnem ministrstvu. Kot pedagog si je prizadeval za poglobitev humanistične izobrazbe in ohranitev klasične gimnazije, vendar je pri tem doživel nasprotovanje. V letih od 1960 do 1973 je bil direktor in glavni urednik Založbe Obzorja Maribor – ta je pod njegovim vodstvom imela pomembno vlogo v slovenski leposlovni in znanstveni ustvarjalnosti – ustanovil pa je tudi prvo slovensko tovarno gramofonskih plošč Helidon. Urejal je revijo »Nova obzorja« in povečal krog njenih sodelavcev. Za prevajanje je dobil Sovretovo nagrado. Jože Košar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Stročji vasi pri Ljutomeru.
Zgodovinar Bogo Grafenauer je leta 1944 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani in bil pozneje na tej fakulteti docent ter izredni in redni profesor za zgodovino Slovencev. Raziskoval je starejšo slovensko in jugoslovansko zgodovino, zlasti vprašanja Karantanije, kosezov, ustoličevanja koroških vojvod, etnogeneze, družbene strukture jugoslovanskih ljudstev, bizantologije ter kmečke upore na Slovenskem od 15. do 18. stoletja. Še posebno se je ukvarjal z narodnostnim razvojem na Koroškem v 19. in 20. stoletju; bil je tudi izvedenec za ta vprašanja v delegaciji Federativne ljudske republike Jugoslavije na mirovni konferenci v Parizu leta 1946 ter pozneje član jugoslovanske delegacije Mešane komisije za izvršitev arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923. Njegova bibliografija šteje približno 450 enot, njegova znanstvena dela pa označujejo velika erudicija, analitični pristop in zgodovinsko-materialistično izhodišče pri razlagi zgodovinskega razvoja. *** Posnetek* Bogo Grafenauer je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Akademij znanosti in umetnosti v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Leta 1984 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, za svoje delo je prejel Tischlerjevo in Kidričevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
»Težak svetovno-politični položaj, v katerem se je prek noči znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest.« To je pisalo v začetku posebne izjave akademikov Aleksandrove univerze v Ljubljani, ki je bila objavljena na današnji dan leta 1939. Ta izjava je bila v nekakšnem nasprotju s takratnimi razmerami na univerzi, saj je bila ta – kot celoten slovenski politični prostor – ostro razdeljena na katoliški in liberalni politični tabor. Vendar je mlada slovenska inteligenca v kritičnem obdobju, ko sta v svetu vladala nacizem in fašizem, le dosegla nujni konsenz. A le za kratek čas: že čez dobra dva meseca so katoliška društva izstopila iz Narodnega akademskega bloka. Očitno so bila idejnopolitična nasprotja prevelika in je utopični poskus enotnega nastopa mlade slovenske inteligence hitro propadel.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jože Košar (1908-1982) ustanovitelj prve slovenske založbe gramofonskih plošč, marčna revolucija prispe v slovenske dežele, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa, politični konsenz študentov – a le za kratek čas
Na današnji dan leta 1848 – torej tri dni po odstopu in pobegu avstrijskega kanclerja kneza Metternicha – so v Ljubljano prišle prve novice o revoluciji na Dunaju. Zvečer so bile v mestu že demonstracije, razbili so Metternichov kip ter poškodovali ali uničili mitniške stražnice. Zaradi nepriljubljenosti je najprej zbežal in nato še odstopil župan Janez Fischer. Naslednji dan so v Ljubljani ustanovili meščansko stražo, ki naj bi skrbela za red in mir. Po dunajskem vzoru se je imenovala »narodna straža«. Ustanovili so jih še po številnih drugih krajih na Kranjskem, pozneje pa tudi v Celovcu, Beljaku in Mariboru. Stražam ni vselej uspelo preprečiti nemirov; tako je 21. in 22. marca približno tristo kmetov vdrlo na grad na Igu pri Ljubljani in ga močno poškodovalo.
Prevajalec, urednik in klasični filolog Jože Košar je leta 1932 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, potem pa do leta 1941 poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po drugi svetovni vojni – med njo je bil med drugim tudi v nemškem jetništvu – je postal ravnatelj te gimnazije, delal pa je tudi na prosvetnem ministrstvu. Kot pedagog si je prizadeval za poglobitev humanistične izobrazbe in ohranitev klasične gimnazije, vendar je pri tem doživel nasprotovanje. V letih od 1960 do 1973 je bil direktor in glavni urednik Založbe Obzorja Maribor – ta je pod njegovim vodstvom imela pomembno vlogo v slovenski leposlovni in znanstveni ustvarjalnosti – ustanovil pa je tudi prvo slovensko tovarno gramofonskih plošč Helidon. Urejal je revijo »Nova obzorja« in povečal krog njenih sodelavcev. Za prevajanje je dobil Sovretovo nagrado. Jože Košar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Stročji vasi pri Ljutomeru.
Zgodovinar Bogo Grafenauer je leta 1944 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani in bil pozneje na tej fakulteti docent ter izredni in redni profesor za zgodovino Slovencev. Raziskoval je starejšo slovensko in jugoslovansko zgodovino, zlasti vprašanja Karantanije, kosezov, ustoličevanja koroških vojvod, etnogeneze, družbene strukture jugoslovanskih ljudstev, bizantologije ter kmečke upore na Slovenskem od 15. do 18. stoletja. Še posebno se je ukvarjal z narodnostnim razvojem na Koroškem v 19. in 20. stoletju; bil je tudi izvedenec za ta vprašanja v delegaciji Federativne ljudske republike Jugoslavije na mirovni konferenci v Parizu leta 1946 ter pozneje član jugoslovanske delegacije Mešane komisije za izvršitev arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923. Njegova bibliografija šteje približno 450 enot, njegova znanstvena dela pa označujejo velika erudicija, analitični pristop in zgodovinsko-materialistično izhodišče pri razlagi zgodovinskega razvoja. *** Posnetek* Bogo Grafenauer je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Akademij znanosti in umetnosti v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Leta 1984 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, za svoje delo je prejel Tischlerjevo in Kidričevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
»Težak svetovno-politični položaj, v katerem se je prek noči znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest.« To je pisalo v začetku posebne izjave akademikov Aleksandrove univerze v Ljubljani, ki je bila objavljena na današnji dan leta 1939. Ta izjava je bila v nekakšnem nasprotju s takratnimi razmerami na univerzi, saj je bila ta – kot celoten slovenski politični prostor – ostro razdeljena na katoliški in liberalni politični tabor. Vendar je mlada slovenska inteligenca v kritičnem obdobju, ko sta v svetu vladala nacizem in fašizem, le dosegla nujni konsenz. A le za kratek čas: že čez dobra dva meseca so katoliška društva izstopila iz Narodnega akademskega bloka. Očitno so bila idejnopolitična nasprotja prevelika in je utopični poskus enotnega nastopa mlade slovenske inteligence hitro propadel.
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov